Referendum
Zavrnili ugovor Srebrne niti
V sredo smo zaznamovali svetovni dan človekovih pravic v spomin na dan, ko je generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 v Parizu sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic. S tem so prvič na univerzalni ravni zapisali pravice in svoboščine, do katerih je upravičen vsak, ne glede na osebne okoliščine. Skoraj osemdeset let pozneje lahko ugotovimo, da se je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu korenito izboljšalo. Razmeroma visoko doseženi standardi na tem področju pa so danes pod grožnjo, kot je že dolgo ni bilo.
Zaskrbljenost nad stanjem človekovih pravic po svetu je ne nazadnje izrekel tudi visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk. Med drugim je poudaril znatno zmanjšanje financiranja prizadevanj na tem področju, medtem ko se financiranje gibanj proti človekovim pravicam krepi. Opozoril je tudi na naraščanje dobičkov orožarske industrije, nižanje sredstev za humanitarno pomoč in civilno družbo ter pregon zagovornikov človekovih pravic.
Da se razmere na tem področju namesto pričakovanega napredka poslabšujejo, je na primer v pogovoru za Radio Slovenija opozorila tudi Beti Hohler, slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Tista sodnica, zoper katero so ZDA (skupaj s še nekaj funkcionarji sodišča) uvedle sankcije, ker je soodobrila izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi vojnih zločinov v Gazi. »Človekove pravice in temeljne svoboščine so bile in so sistematično kršene marsikje po svetu. Kar je novo in vzbuja skrbi, pa je to, da so človekove pravice v zadnjem času na udaru tudi v družbah in državah, kjer so jih doslej vsaj pretežno spoštovali,« je povedala za oddajo Aktualna tema.
V Sloveniji se na deklarativni ravni vsi pristojni izrekajo za branitelje najvišjih standardov človekovih pravic, po drugi strani smo že skoraj leto dni brez predstojnika urada Varuha človekovih pravic s polnim mandatom. Institucije, ki je prva v državi poklicana, da bdi nad doslednim spoštovanjem človekovih pravic, da omejuje samovoljo oblasti – državnih in občinskih organov ter nosilcev javnih pooblastil – pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. To je po besedah namestnika varuha Jožeta Ruparčiča tudi »sporočilo, da so človekove pravice lahko potisnjene na rob celo na najvišji državni ravni«. Ko človekove pravice postanejo obrobne, obrobni postanejo tudi ljudje, ki jih prizadenejo krivice, je ob tem posvaril na tradicionalnem sprejemu ob dnevu človekovih pravic.