Predmete iz Gorenjskega muzeja sta za razstavo izbrali kustosinji arheologinji iz Gorenjskega muzeja Manca Omahen Gruškovnjak in dr. Veronika Pflaum. / Foto: Jelena Justin
Predmete iz Gorenjskega muzeja sta za razstavo izbrali kustosinji arheologinji iz Gorenjskega muzeja Manca Omahen Gruškovnjak in dr. Veronika Pflaum. / Foto: Jelena Justin
Čivki iz preteklosti za današnji čas
V Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani so v sredo odprli razstavo Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Več kot sto muzejskih predmetov je za razstavo prispevalo deset slovenskih muzejev, med njimi tudi Gorenjski muzej iz Kranja.
Na razstavi s pomenljivim naslovom Čivki iz preteklosti, ki so jo pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar odprli v sredo, je – prvič v Sloveniji na enem mestu, v Galeriji Cankarjevega doma – na ogled več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov, pet kopij in ena rekonstrukcija. Predmete je prispevalo deset slovenskih muzejev: Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Goriški muzej Nova Gorica in Tolminski muzej.
Razstava je bila prvotno predstavljena v okviru spremljevalnih dogodkov mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in častne gostje Slovenije jeseni leta 2023 ter bila kasneje nagrajena z Valvasorjevim odličjem (Valvasorjev nagelj) in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Na povabilo vodje razstavnega projekta dr. Daše Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije sta se z veseljem odzvali tudi kustosinji Gorenjskega muzeja dr. Veronika Pflaum in Manca Omahen Gruškovnjak, ki ob tem poudarja, da je bila razstava priložnost, da se na enem mestu predstavita bogata arheološka dediščina ter pokrajinska raznolikost Slovenije. »Poleg tega razstava skozi izbrane predmete raziskuje razvoj človekovega mišljenja, simbolnega razmišljanja in pismenosti, kar je nedvomno ena izmed glavnih nalog arheologije in drugih ved, ki se ukvarjajo s preteklostjo.«
Razstava predstavlja slovensko arheologijo s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo (to so bodisi glasbila, od prazgodovinskih piščali iz kosti jamskih medvedov z antično dvojno piščaljo do novoveških železnih drumlic, bodisi ropotulje, ki so jih uporabljali pri ritualih ali kot otroške igrače), s simbolnimi predmeti (to so prazgodovinske figurine, verjetno upodobitve nam nepoznanih božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli, predmeti v obliki živali, miniaturni predmeti in predmeti z vrezanimi figurami, ki govorijo zgodbo kot nekakšen strip) ter s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede (med njimi so primeri venetske pisave na odlomku bronaste situle in na srebrni ploščici, zapisi imen lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti).
Vsi ti predmeti nam s svojimi zvoki, simboli ali zapisanimi besedami odstirajo nekoliko globljo dimenzijo duhovnosti, zabave in pojasnjevanje sveta ljudi iz preteklosti. Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega ter po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed.
Izbor predmetov, ki jih je za razstavo prispeval Gorenjski muzej, je izhajal iz tematskih poudarkov razstave, torej predmeti, povezani z zvokom, simboli ali prvimi zapisi. Kustosinji sta jih izbrali v sodelovanju z vodjo projekta Dašo Pavlovič.
Kot je dejala Manca Omahen Gruškovnjak, sta z izborom predmetov želeli tudi predstaviti celotno območje Gorenjske, na katerem Gorenjski muzej kot pooblaščeni muzej za arheologijo opravlja svojo javno službo. »Na nekatere dobro znane predmete, ki so javnosti že na ogled na stalnih razstavah Gorenjskega muzeja, sva pomislili v trenutku. Tak je recimo zgodnjesrednjeveški nožiček za prirezovanje peres iz grobišča Dlesc pri Bodeščah, ki ne le s simboliko svojega okrasa, ampak tudi s svojo funkcijo nosi tako močno sporočilo o razvoju pismenosti na širšem slovenskem prostoru, da je bila njegova vključitev v Čivke preprosto neobhodna,« je poudarila sogovornica in nadaljevala: »Vključitev nekaterih drugih predmetov, zlasti poslikanega ometa iz 4. stoletja z grafiti, pa je rezultat skrbnega proučevanja in raziskovanja naših zbirk v zadnjih letih. Nekateri predmeti so na prvi pogled povsem običajni, recimo jakobove školjke ali keramična utež za statve, vendar pa imajo močno simbolno vrednost.«
Razstava bo na ogled do 23. avgusta, v Cankarjevem domu pa jo bodo nadgradili s poglobljenim in raznovrstnim izobraževalnim programom za šolske skupine.