Civilna iniciativa proti nasipu in zidu

Topole – Občina Mengeš na Topolah načrtuje nadvišanje obstoječega protipoplavnega zidu in ureditev nasipa v bližini stanovanjskih hiš. Po besedah direktorja občinske uprave Urbana Kolarja je cilj zvišanja zidu varovanje objektov dolvodno pri visokovodnih dogodkih povratne dobe sto let ter zagotavljanje varnostne višine, z nasipom pa nameravajo zaščititi objekte oziroma izboljšati poplavno varnost v zaledju nasipa. »Gre za klasično ureditev, ki se uporablja pogosto,« je dodal. Kdaj bodo pristopili k izvedbi, je po Kolarjevih navedbah odvisno od pridobivanja soglasij lastnikov, dokumentacija PZI (Projekt za izvedbo) je pripravljena, potrdila jo je tudi Direkcija RS za vode.

Marija Sitar Lavtar iz civilne iniciative, ki se zavzema za drugačne rešitve, pravi, da so predvideni protipoplavni ukrepi vaščane Topol neprijetno presenetili. »Postavljeni smo bili pred dejstvo.« V minulem letu in pol, je nadaljevala, so krajani večkrat izrazili pomisleke in predlagali druge oblike zaščite, z dopisi so se obrnili na občino in direkcijo za vode, vendar doslej niso bili slišani. »Zato smo se odločili, da se organiziramo kot civilna iniciativa,« je pojasnila Bernarda Mejač.

Višji zid in nasip po njihovi oceni ne bosta obvarovala hiš pred poplavami. »Naša vas je ogrožena predvsem zato, ker struga in brežina Pšate že več kot štirideset let nista vzdrževani. Struga je zaraščena, premajhna in preplitva. Vedeti je treba, da se pred Topolami v Pšato zliva tudi voda, ki priteče po kanalu iz Poslovne cone Žeje pri Komendi. Poleg tega se nihče ne ukvarja s problemom plazenja obvodnega materiala v strugo,« je poudarila Mejačeva.

Civilna iniciativa poleg poglobitve, čiščenja in regulacije struge Pšate predlaga utrditev levega in desnega brega od novega mostu v sosednjih Suhadolah do mostu na Topolah, predvsem na ovinkih, ter zvišanje s primerno visokimi nasipi, zlasti levega brega dolvodno. Razlivno območje bi bilo po mnenju vaščanov Topol lahko v smeri proti poslovni coni v Žejah, saj naj bi bila ta po njihovi oceni vsaj tri do štiri metre nad nivojem Pšate, možnost za razlivanje narasle vode pa vidijo tudi v bližini mostu na Topolah. »Predlagamo, da se zasut odtok na desnem bregu Pšate, ki je dolga leta služil za njeno razbremenitev oziroma delno preusmeritev proti Zaloki in Semesadikam, ter zapuščena stara struga očistita in ponovno vzpostavi preusmeritev. Gre za ogromno razlivno področje, ki ne ogroža nobenega stanovanjskega in poslovnega objekta.« Kot so še pojasnili, bi s temi ukrepi zaščitili tudi hiše v Slevcu in športno igrišče na Topolah. Prepričani so tudi, da bi razlivna območja zadoščala za občino Mengeš ob morebitnih hudih poplavah, če bi bili vsi njihovi predlogi stoodstotno realizirani, vključno s suhim vodnim zadrževalnikom na Tunjščici v sosednji občini Komenda.

Pri predvidenih protipoplavnih ukrepih na Topolah jih med drugim tudi čudi, je še poudaril Janez Keržič, kako je lahko nasip umeščen nad kanalizacijo. Predvsem pa si želijo, so člani civilne iniciative strnili svoja prizadevanja, da bi bili o načrtovanih posegih sproti obveščeni in da bi lahko aktivno sodelovali v postopkih odločanja. »Niti ne vemo, ali se bo ob naši vasi sanirala struga Pšate. Urejanje vodotoka že nekaj časa poteka le do mostu na Topolah.«

Občina: ukrepi se dopolnjujejo

Na Občini Mengeš odgovarjajo, da je situacijo v hidravlični študiji, ki je bila podlaga za načrtovanje ukrepov na Topolah, preverila direkcija za vode ter da gre za rešitve, ki potrjeno vplivajo na izboljšanje poplavne situacije in jih je v prostor možno implementirati. »Predvideni ukrepi so načrtovani na način, da v najmanjši meri posegajo v obstoječe stanje, tako vizualno kot tehnično. Gre za nadvišanje obstoječega zidu, nasip pa je umeščen v prostor z nakloni 1 : 2. Projektna dokumentacija dopušča tudi možnost umestitve nasipa pod blažjim naklonom, zaradi lažje obdelave. Ključna je višina krone nasipa, ki preprečuje prelivanje poplavne vode v naselje. Predvideni ukrepi (skupaj z zamenjavo premostitvenega objekta na Topolah) so med seboj komplementarni, samo izvedba enega od ukrepov ne zadostuje. Predlogi vaščanov (povečanje pretočnosti struge, poglabljanje struge) ali ne rešujejo zadostno problematike na območju Topol (brez učinka) ali poslabšujejo stanje na območjih dolvodno. Predvsem pa ne sledijo smernicam, da se ohranjajo poplavne ravnice in daje vodi prostor. Rešitev regulacije struge ne da se voda lahko neškodljivo razliva po območjih, kjer ni škodnega potenciala, znatno poslabša stanje na dolvodnih območjih, kar je nesprejemljivo.« Glede sanacije Pšate so na občini poudarili, da je v domeni direkcije za vode. Njenega odgovora na vprašanje, ali je načrtovana ureditev struge na območju Topol, nismo prejeli.

Zanimalo nas je tudi, ali se obeta razlastitev, če lastniki zemljišč ne bodo privolili v predvidene ukrepe. »Če ne bodo pridobljena soglasja lastnikov za umestitev potrebnih ukrepov, je razlastitev tudi ena od možnosti. Zato je v tej fazi ključno, da se najde soglasje in umestijo protipoplavni ukrepi. Postopek razlastitve je bolj zapleten, predvsem pa bolj dolgotrajen, kar pomeni, da bo območje Topol dlje poplavno ogroženo,« so pojasnili na občini.