22. slovenski čebelarski praznik in 8. svetovni dan čebel v Predosljah / Foto: Primož Pičulin

Razširjenost organiziranega čebelarstva v Sloveniji se je kazala tudi v številu čebelarskih praporov. / Foto: Primož Pičulin

Čebelarjem finančna podpora na panj

Na osrednjem dogodku ob letošnjem svetovnem dnevu čebel, ki so ga pripravili v Predosljah, so čebelarji slišali nekaj spodbudnih novic, med drugim o finančni podpori na čebeljo družino.

Predoslje – V soboto so čebelarje poti vodile v Predoslje, kjer je bilo prizorišče 22. slovenskega čebelarskega praznika in 8. svetovnega dneva čebel. Dogodku v organizaciji Zadruge Predoslje s sodelovanjem Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Čebelarskega društva Britof - Predoslje je dal pečat obisk evropskega komisarja za kmetijstvo Christopha Hansna. Na povabilo se je komisar odzval v času dvodnevnega gostovanja v Sloveniji, ko je med drugim obiskal tudi tri govedorejske kmetije v preddvorski občini.

Čebelarje je komisar razveselil s podatkom, da je Evropska komisija podprla pobudo za finančno podporo na število panjev, za kar si je ČZS prizadevala dvajset let, kot enega glavnih ciljev pa zadala tudi lani ustanovljena Evropska čebelarska zveza, je spomnil predsednik obeh zvez Boštjan Noč. »Odgovor države je bil vedno enak: Evropa tega ne dopušča,« je pojasnil. Sprememba, ki je po besedah komisarja predlagana v okviru poenostavitve pravil skupne kmetijske politike, prinaša priznavanje vloge čebel. Čebele in drugi opraševalci imajo namreč ključno vlogo pri zagotavljanju zadostnih količin kakovostne hrane, raznolike palete osnovnih hranilnih snovi in ohranjanju ekosistemov, vendar pa sta njihovo delo in življenje izpostavljena različnim grožnjam, je poudaril Hansen. Noč se nadeja, da bodo sredstva za podporo čebelarjev v državnem proračunu zagotovljena že v prihodnjem letu, in sicer dobrih deset evrov za vsak panj.

Odkrivanje ponaredkov

Z aplavzom so udeleženci srečanja pozdravili tudi napoved boja evropskih držav proti ponarejenemu medu. Kot je povedal Hansen, je Evropska komisija že sprejela odločitev o natančnejšem označevanju, iz katere države je med. Naslednji cilj je enotna metoda za odkrivanje ponaredkov. V Sloveniji je problem ponarejenega medu na srečo še najmanjši, je dejal Noč, čebelarji namreč 80 odstotkov medu prodajo neposredno potrošnikom. Vendar če ponaredki, ki naj bi po podatkih Evropske komisije zavzemali skoraj polovični delež, ne bodo umaknjeni s trga, bodo tudi v Sloveniji postali problem, je opozoril.

Čebelarski zvezi se zavzemata tudi za večjo promocijo lokalne hrane po vsej Evropi, s čimer želita okrepiti zavedanje, da izbira lokalnih pridelkov in proizvodov omogoča preživetje čebelarjev in kmetov. Ob tem je Noč omenil novost na prelepki kozarca za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, in sicer uvedbo QR kode, ki bo omogočala dostop do podrobnejših podatkov o čebelarju, opravljenih kontrolah, izvajanju smernic dobre čebelarske prakse …

Na srečanju čebelarjev so pomen lokalne preskrbe poudarili z lokalno kulinariko ter tržnico medenih izdelkov in domače obrti. Dogodek je predstavljal priložnost tudi za izmenjavo izkušenj in druženje, ki so ga organizatorji popestrili z živahnim spremljevalnim dogajanjem.