Angelca Vidic - Vlasta (1925–2025)

V stoprvem letu starosti je umrla Angelca Vidic, bolj poznana pod partizanskim imenom Vlasta. S spoštovanjem in hvaležnostjo smo se od nje poslovili v soboto, 13. decembra 2025, na domačem pokopališču na Breznici. Pretežni del svojega dolgega življenjskega obdobja je preživela z domačimi v hiši na Selu pri Žirovnici. Sicer je bila Bohinjka, rojena na Kamnjah pri Rožiču v kmečki družini. Njena družina je že od leta 1941 sodelovala v uporu proti okupatorju in je bila februarja 1944 izseljena v Nemčijo, od koder je Angelca že marca pobegnila nazaj v Bohinj in se še ne devetnajstletna priključila partizanom Jeseniško-bohinjskega odreda. Takrat je tudi zvedela, da je njen brat Matevž, partizan, zaradi ran umrl kljub ilegalni zdravniški pomoči.

Angelca Vidic - Vlasta je bila zadnja živa priča edinstvenega zgodovinskega in simbolnega dejanja razobešanja slovenske zastave na vrhu Triglava 20. oktobra 1944 v počastitev osvoboditve Beograda. Patrulja sedmih partizanov Jeseniško-bohinjskega odreda, od katerih sta bila dva kurirja, ki sta edina že bila na Triglavu, in dve skojevki so se v snegu povzpeli do Aljaževega stolpa in z razvitjem ter dvigom slovenske zastave izvedli enega najpomembnejših simbolnih partizanskih dejanj. Dvig zastave na vrhu Triglava je dokumentiral partizanski fotograf iz te skupine, Bogomir Tavčar. Takratni dvig zastave na najvišji gori Jugoslavije, in to le dan za obiskom nemške policijske patrulje na Kredarici, je v vseh pogledih primerljiv s slavnim dvigom ameriške zastave ob osvojitvi otoka Iwo Jime v objektivu Joeja Rosenthala ali razvitju sovjetske zastave vojakov, ki so zavzeli Reichstag, kar je s fotografijo ovekovečil ruski fotograf Jevgenij Haldej. Žal Tavčarjeva fotografija z vrha Triglava niti približno ni dose­gla svetovne slave posnetkov ameriškega in sovjetskega fotografa. Celo obratno. Slava dejanja patrulje na vrhu Triglava z razvitjem slovenske zastave, ki jo je sešila članica patrulje Ivanka Gracelj - Tanja, je kaj kmalu zamrla celo v osvobojenem glavnem mestu Jugoslavije, ko so visoki predstavniki ugotovili, da so v počastitev razvili slovensko, in ne jugoslovanske zastave. Kljub vsemu to potlačenje dogodka ni zmanjšalo simbolike in zanosa slovenskega partizanskega gibanja oziroma bojevanja za osvoboditev slovenskega naroda.

Angelca Vidic - Vlasta je bila v svoji aktivni življenjski dobi med pobudniki in organizatorji izgradnje Kulturnega doma Joža Ažmana in Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Do stotega leta starosti pa se je vsakega julija kot častna gostja udeleževala zaključne spominske slovesnosti pohoda na Triglav na Pokljuki v organizaciji Zveze združenja borcev za vrednote NOB, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Združenja policijskih veteranov Sever in Zveze slovenskih častnikov.

Vlasta je bila izjemna ženska, ki je vse življenje utelešala pogum, odločnost, srčnost in predanost vrednotam svobode ter socialne pravičnosti. V naš spomin se je zapisala kot ženska izjemnega srca: topla, preudarna, pono­sna in neizmerno plemenita. Kot sogovornica je bila iskrena in odprtih besed ter zdravega duha vse do konca. Kot priča zgodovine pa je bila jasna, trdna in presunljivo natančna. Njeno življenje je bilo prežeto s pokončnostjo, notranjo močjo in neizmernim čutom za pravičnost.

Angelca Vidic - Vlasta je bila ženska, ki je v najtežjih časih slovenskega naroda stala na pravi strani zgodovine in tam ostala vse do svojega poslednjega dne. Ohranili jo bomo kot simbol hrabrosti, kot glas spomina, kot človeka, ki je znal stati pokončno tudi takrat, ko je bilo hudo, in tam, kjer je bilo najtežje. Spomin nanjo naj ostane svetel kot zastava, ki jo je pred enainosemdesetimi leti pomagala dvigniti na slovensko »sveto goro«.

Janko S. Stušek