Angažirani volivci

Predstavniki strank, ki kandidirajo na letošnjih volitvah v državni zbor, že ves mesec nagovarjajo volivce in jih poskušajo prepričati, da si prav oni zaslužijo njihov glas. Verjamem, da si bo jutri marsikdo oddahnil, ko bo nastopil volilni molk in bo pred volilno nedeljo lahko v miru strnil vtise iz letošnje predvolilne kampanje, ki so jo mnogi označili kot najbolj brutalno doslej, saj ni manjkalo niti živalskih kadavrov niti afer s prisluhi.

Priznam, da bi se sama v nedeljo težko odločila zgolj na podlagi tega, kar so nam politiki obljubljali v zadnjem mesecu. Razumljivo je, da na predvolilnih soočenjih vsi poskušajo pustiti kar najboljši vtis, zato smo slišali veliko sladkih besed in visokoletečih obljub. Sama sem zato pozorna predvsem na to, ali kandidati zagovarjajo tiste vrednote, tisti pogled na svet, s katerim se tudi sama lahko strinjam. In to ne samo zadnji mesec pred volitvami. In zato tudi vem, da niso vsi isti, s čimer nekateri verjetno predvsem upravičujejo svojo apatijo. Sama nikoli nimam težav, koga naj obkrožim na glasovnici, niti se nikoli nisem pustila ujeti v zanko »taktičnega glasovanja«. Želim namreč, da se v parlament uvrsti tisti, za katerega verjamem, da mu lahko zaupam tudi na podlagi preteklih dejanj. Slovenija se namreč danes sooča z izzivi, ki presegajo ideološke delitve, to so staranje prebivalstva, stanovanjska kriza, podnebne spremembe in konkurenčnost gospodarstva. Zato je pomembno, kdo ima vizijo za izboljšanje zdravstva, kako zadržati mlade, da ne bi odhajali v tujino, kako zagotoviti dostojno življenje starejšim ...

Opažam pa, da slovenski volivci radi kaznujejo in nagrajujejo – včasih že po enem mandatu. To sicer po eni strani kaže na določeno stopnjo demokratične zrelosti, obenem pa tudi na pomanjkanje dolgoročnega zaupanja. In so zato vedno znova razočarani. Sama nimam pretiranih pričakovanj, saj se zavedam, da Slovenija ni osamljen otok, ampak smo močno vpeti v globalne tokove. A kljub temu volitve še vedno predstavljajo trenutek, ko imamo državljani neposreden vpliv na to, kdo bo v državi krojil našo prihodnost v sedanjem razburkanem svetu. Površinsko spremljanje kampanj, zanašanje na slogane ali družbena omrežja ne more nadomestiti tehtnega premisleka. Zato verjamem, da demokracija zahteva več kot le občasno oddajo glasu, zahteva tudi angažiranega volivca. In zato bi morala biti odločitev na volitvah ne zgolj stvar trenutnega navdiha, ko smo pred volilno skrinjico, ampak resnega spremljanja dejanj politikov ne samo, ko je pred volitvami vanje usmerjena vsa pozornost, ampak tudi vse obdobje med enimi in drugimi volitvami. Samo tako bodo volitve praznik demokracije, kot radi rečemo.