Najava
Romanje na Sv. Višarje
Poletni čas je čas, ko se nas večina odpravi nekam na toplo, na morje, mnogi tudi v hribe, koče ... Mnogi Slovenci dopust rezervirajo že januarja – da slučajno ne bo prepozno ali predrago. Potem pa smo tu še tisti drugi. Tisti, ki sredi junija ali celo julija panično odpiramo Booking in upamo, da nas nekje še čaka kakšen prost apartma po normalni ceni. Zadnjih nekaj tednov sem tudi sama posvetila brskanju na spletni strani za rezervacijo namestitev Booking. Kdor je že kdaj kaj rezerviral, ve, da je treba biti previden in da so fotografije lahko zavajajoče. K sreči so na voljo komentarji gostov – no, vsaj zdi se, da je to sreča.
Nekdo je namestitev ocenil z oceno 6, ker ni bilo opekača za kruh. Drugi je bil razočaran, ker v apartmaju ni pralnega stroja, čeprav je rezerviral tri nočitve. Tretji je zapisal, da je bila voda v bazenu premokra. Dobro, zadnjega si izmišljujem. Čeprav po prebranem ne bi bila več presenečena. Potem so tu še tisti, ki jih moti petelin na podeželju. Ali zvonjenje cerkvenih zvonov v stari mediteranski vasici. Ali črički. Ja, tudi črički so že komu pokvarili dopust. Ob komentarjih se začneš spraševati, ali ljudje sploh še potujejo zato, da bi doživeli kraj, ali predvsem zato, da bi po vrnitvi napisali poročilo o vseh pomanjkljivostih.
Seveda obstajajo upravičene pripombe. Če je nastanitev umazana, če gostitelj ni dosegljiv ali če fotografije nimajo nobene zveze z resničnostjo, je prav, da drugi gostje to vedo. Komentarji imajo svojo vrednost. Zaradi njih se marsikdo izogne neprijetnemu presenečenju. Ampak včasih se zdi, da je meja med koristno informacijo in dlakocepljenjem povsem izginila.
Ne vem, kdaj smo prišli do točke, ko je ocena 8,7 skoraj razlog za preplah. Še manj razumem, kako lahko nekdo zaradi manjkajočega opekača izbriše vse ostalo – prijaznega gostitelja, čistočo, lepo okolico, udobno posteljo in razgled, ki ga doma ne bo videl nikoli. Morda bi bilo dobro, da bi si pred oddajo ocene zastavili preprosto vprašanje: ali bi to isto pripombo povedali tudi prijatelju, če bi nas povabil na vikend? Bi mu res rekli: »Hvala za gostoljubje, razgled je bil čudovit, družba odlična, ampak žal nisi imel opekača za kruh, zato od mene dobiš sedmico.« Mislim, da ne.
Morda bi morali manj iskati napake in bolj zbirati spomine. Ker čez nekaj let se verjetno ne bomo spominjali, ali je bil v kuhinji opekač. Se bomo pa spomnili sončnega zahoda, vonja po morju, dolgih večerov in ljudi, s katerimi smo jih preživeli. Vsaj upam. Čeprav glede na komentarje na Bookingu očitno obstaja možnost, da se bo kdo najdlje spominjal prav tistega opekača.