Natečaj
Naj vrt in drevo
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga zaznamujemo 28. aprila, nas vsako leto spomni na pomembnost zagotavljanja zdravih in varnih delovnih pogojev. Letos pa je Mednarodna organizacija dela (ILO) osredotočila svojo pozornost na eno izmed bolj aktualnih tem sodobnega dela: vpliv digitalnih tehnologij na varnost in zdravje pri delu. Tema ni le tehnična, ampak ima globok vpliv na naše dojemanje dela, njegovih vrednot in tudi našega duševnega zdravja.
Uporaba umetne inteligence in naprednih algoritmov prinaša številne prednosti – od večje produktivnosti in varnosti do izboljšanja nalog in nalogovnih procesov, ki so se zdeli v preteklosti skoraj neizvedljivi. A kljub tem prednostim se moramo zavedati, da digitalna preobrazba ni samo zgodba o napredku in povečanju učinkovitosti. Pomembno je, da se spomnimo tudi temnejših plati te digitalne revolucije, še posebno tistih, ki vplivajo na psihosocialna tveganja zaposlenih. Zamisel, da delavci postanejo del večjega ekosistema umetne inteligence, v katerem njihovo delo vodi in spremlja sistem, se zdi kot priročen in učinkovit način za izboljšanje produktivnosti. Avtomatizacija nalog, prilagajanje delovnega časa in natančno razporejanje nalog so lahko precej koristni. A to, kar se na prvi pogled zdi kot optimizacija, v resnici prinaša številna vprašanja.
Kaj pomeni, da nas sistem spremlja v vsakem trenutku? Ali smo dejansko pripravljeni na to, da se naša delovna mesta preoblikujejo v prostor, kjer so vse odločitve, od razporeda nalog do ocene uspešnosti, prepuščene algoritmom? Ko postanejo odločitve v naših življenjih zgolj rezultat podatkov, ki jih zbere sistem, kaj se zgodi z našo sposobnostjo samostojnega odločanja? Zdi se, da s tem izgubljamo nekaj ključnega – svojo avtonomijo.
Avtonomija pri delu ni le vprašanje, ali lahko odločamo o tem, kdaj si vzeti odmor ali kako opraviti nalogo. Gre za občutek nadzora nad lastnim delom, ki nam omogoča, da se izrazimo, da smo ustvarjalni, da se odločamo v skladu s svojimi vrednotami in izkušnjami. Ko algoritem določa vse, se zmanjša prostor za individualnost in strokovno presojo. In v tem pomanjkanju avtonomije ni le občutek nezadovoljstva, temveč tudi izvor stresa. Kdo konec koncev ne bi čutil stresa, če bi bil pod nenehnim nadzorom in podvržen stalnim primerjavam z drugimi, ki jih določa sistem? Čeprav digitalizacija dela odpira priložnosti, moramo biti previdni, da ne žrtvujemo svoje duševne dobrobiti v imenu napredka in da ne pozabimo na tisto, kar nas dela ljudi – na našo sposobnost, da odločamo in se izražamo.