Brezpilotni letalniki

Poceni proti predragemu

Cena orožij je pomemben faktor vojskovanja, tudi za velike sile. O tem piše tudi filozof in novinar Žarko Nanjara. »Nekateri analitiki pri novem načinu vojskovanja opozarjajo predvsem na razmerje med stroški in učinkom, ki pa je vse bolj v korist operaterja brezpilotnika. Nekatere ocene kažejo, da je to skoraj 190 : 1 v korist napadov z brezpilotniki proti naprednim sistemom protizračne obrambe. Ameriška vojska in države v Zalivu se tako spoprijemajo z resnim izzivom: iranske brezpilotne letalne naprave so poceni, njihovo uničevanje z naprednimi raketnimi sistemi ali lovskimi letali pa je izjemno drago. Glavni del iranskega brezpilotnega arzenala, šahed-136, po podatkih Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) stane od 20.000 do 50.000 dolarjev (od približno 17.000 do 43.000 evrov), medtem ko ena ura poleta lovca F-16 nanese več kot 25.000 dolarjev. Tudi raba letalskih strojnic je neučinkovita. Naboji so sicer precej cenejši od raket, vendar se mora pilot zato bolj približati sovražnemu brezpilotnemu letalniku, kar ni vedno mogoče nad naseljenimi območji, vsako letalo F-16 pa premore streliva le za petsekundni rafal. Asimetrija stroškov se kaže tudi v uporabi raket zrak-zrak, saj cena nekaterih presega milijon dolarjev. Še večjo težavo pa ameriški vojski predstavlja pomanjkanje raket za napredne sisteme prestrezanja, kot je Patriot, ki so obenem tudi izjemno dragi. En sistem Patriot stane več kot milijardo dolarjev – 400 milijonov dolarjev za izstrelitveno baterijo ter 690 milijonov dolarjev za izstrelke. Cena ene rakete patriot PAC-3 se ocenjuje na približno od štiri do pet milijonov dolarjev. Natančne številke zalog so zaupne, vendar Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) ocenjuje, da so ameriške sile med februarjem in julijem porabile približno 65 odstotkov zalog, od 2330 izstrelkov pa naj bi ji ostalo še manj kot 850. Izčrpane naj bi bile tudi zaloge zalivskih držav …«

Prilagajanje na novosti

Novosti, ki so jih v načine vojskovanja prinesli brezpilotniki, so prišle najbolj do izraza na dveh bojiščih: v vojnah v Ukrajini in v Iranu oziroma v Zalivu. »Ukrajinske izkušnje kažejo, da proti novi vrsti zračnih napadov tradicionalni sistemi niso učinkoviti. Steber ukrajinske protizračne obrambe so tako postali prestrezni letalniki množične in poceni proizvodnje, dražje sisteme pa namenjajo obrambi pred balističnimi in manevrirnimi raketami. Ukrajinske oblasti trdijo, da so v letu 2025 proizvedle 100.000 prestreznih brezpilotnikov, proizvodnja pa naj bi se od takrat povečala za osemkrat – samo decembra naj bi proizvedli 950 brezpilotnikov, posebej namenjenih obrambi pred šahedi. »Mislim, da se nobena vojska na svetu iz Ukrajine ni dovolj naučila, kaj je potrebno za spopadanje z grožnjo, ki jo predstavljajo ruski brezpilotniki – ali, odkrito rečeno, z grožnjo, ki jo ukrajinski brezpilotniki predstavljajo za Rusijo, kar je prav tako izjemno,' je v intervjuju za Business Insider dejal David Petraeus, upokojeni general in nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije Cia. Vojaki v Ukrajini obrambo pred ruskimi napadi opisujejo kot boj med lovcem in plenom ter kot neprestano tekmovanje v prilagajanju na novosti, ki jih uvaja sovražnik. Inovacije na bojišču poganjajo predvsem zagonska podjetja in nevladne organizacije, saj vojska zagotavlja le tisto tehnologijo, ki se je na bojišču dokazala z rezultati. Vendar se zahteve na fronti spreminjajo tako hitro, da učinkovitost nekdaj preverjene tehnologije hitro zbledi.«

Glavni so še vedno ljudje

Sicer pa moramo biti pri izpostavljanju pomena brezpilotnikov zadržani. Tako revolucionarni spet niso. »Brezpilotniki ne bodo nadomestili tradicionalne vojaške zmogljivosti, ampak jih bodo dopolnjevali, njihova raba pa ne bo nadomestila standardnih vojaških sistemov, temveč se mora z njimi združiti. Izkušnje z bojišč v Ukrajini to potrjujejo. Vodja urada ukrajinskega predsednika Kiril Budanov, nekdanji vodja obveščevalne službe, je dejal, da ni zagovornik ideje, da bodo brezpilotniki vojno vodili namesto nas. 'V vojnah ne morete zmagati brez ljudi,' je odgovoril na vprašanje, ali bi lahko z dodatnimi brezpilotniki nadomestili vojaški nabor. 'Brez ljudi se vojne izgubijo.'« (Vir: Željko Nanjara, Kako so sodobne vojske pripravljene na spremembe, ki jih prinašajo brezpilotni letalniki?, članek na MMC RTV SLO) Slej ko prej bo torej dobro izvežbana in moralno motivirana vojska tista, ki bo vojno naposled dobila. Tudi če jo bo v kakšnem oziru tudi izgubila. Porazi so del poti k zmagi in zmaga sama je vedno le začasna.