Marisol Mendez: Padre / Foto: Marisol Mendez
Marisol Mendez: Padre / Foto: Marisol Mendez
Za Kranj, mesto fotografije
Znani so nagrajenci javnega razpisa Kranj Foto Fest 2026, ki bo letos že šestič potekal konec avgusta
in z razstavami še ves september v Kranju. Fotografske projekte je prijavilo več kot 1200 avtorjev z vsega sveta. Zmagovalka razpisa je fotografinja Marisol Mendez iz Bolivije s projektom Padre, festivalska žirija pa je izbrala še dvanajst finalistov, katerih projekti bodo predstavljeni na letošnjem Kranj Foto Festu.
Kranj – Do šeste edicije Kranj Foto Festa konec avgusta je sicer še slabih pet mesecev, festivalska žirija pa je že objavila rezultate in nagrajence letošnjega javnega razpisa. Z izjemnim odzivom nanj je festival postavil nov mejnik: prijavljenih je bilo rekordnih 1.608 projektov 1.239 fotografov z vsega sveta. Na razpis so se fotografi lahko prijavili z največ dvema projektoma na temo po lastni izbiri, prijave pa so bile odprte med 19. decembrom 2025 in 23. februarjem 2026 na platformi Picter.
Po dolgotrajnem postopku intenzivnega pregledovanja prijav je mednarodna žirija v sestavi: Emmanuelle Halkin (neodvisna kuratorka in urednica), Francesca Hummler (skrbnica skupnosti in kuratorka programa pri Der Greif), Jelena Janković (programska vodja festivala Sarajevo Photography Festival), Tereza Kozinc (fotografinja in sokuratorka Kranj Foto Festa) in Fernanda Prado Verčič (direktorica Kranj Foto Festa) izbrala zmagovalni projekt in še dvanajst finalistov, ki bodo avgusta 2026 predstavljeni na Kranj Foto Festu.
Žirantke so za zmagovalnega razglasile projekt z naslovom Padre (Oče), fotografinje in raziskovalke Marisol Mendez, ki prihaja iz Cochabambe v Boliviji. V središče svojega umetniškega ustvarjanja postavlja raziskovanje človeštva, k čemur jo žene želja po vzpostavljanju pristnih vezi z ljudmi na drugi strani fotografskega objektiva. Njen cilj je zajeti intimo skupnih izkušenj ter nežnosti in trenja, do katerih pride ob medsebojnem spoznavanju.
»V aktualnem družbenem in političnem ozračju, ki ga tudi v Latinski Ameriki zaznamuje vzpon skrajne desnice, je bolj kot kadarkoli prej nujno, da umetnicam omogočimo, da predstavijo nove narative, še posebej tiste, ki v ospredje postavljajo moškost. Marisol Mendez se dojemanju moškosti kot simplistične in krute zoperstavlja preko svoje družinske zgodovine in soočanja z moškimi stereotipi,« je med drugim v obrazložitev zapisala žirija. »Soočenje ženskega in moškega pogleda ne predstavlja le enega samega konflikta, temveč pojav, ki obsega več medsebojno povezanih ravni. Portretiranci izražajo moč, hkrati pa tudi ranljivost. Inscenirani portreti, posegi v arhivsko gradivo in simbolične geste tvorijo vizualni jezik, ki izraža napetost med upodobljenimi nasprotji.« Kot še dodaja žirija, je ta projekt nagradila zaradi njegove sposobnosti preoblikovanja intimnega v univerzalno.
»Padre predstavlja osebno in politično raziskovanje moškosti, ki jo obravnavam skozi feministično perspektivo. Projekt, ki izhaja iz moje družinske zgodovine in ga je oblikovala dediščina Latinske Amerike, raziskuje globoko zakoreninjenost struktur mačizma, ki obvladujejo vedenje moških in čustveno stanje njihovih bližnjih. Projekt prehaja med družbeno kritiko in samoanalizo, pri čemer sledi liniji odsotnosti, nežnosti, nasilja in skrbi in prikazuje, kako se moška identiteta deduje in izraža ter kako se je je včasih mogoče tudi odučiti,« je o nagrajenem projektu Padre zapisala avtorica Marisol Mendez in dodala: »Pripoved zaznamujejo podobe ranljivosti in krhkosti tako teles kot vezi. Prizori propadanja in erozije odslikavajo počasno razpadanje moške prevlade, katere ideali živijo naprej kot nekakšne prikazni preteklosti, ki nas v sedanjem trenutku še vedno preganjajo. Projekt s sopostavljanjem mehkobe s surovostjo in prisotnosti z odsotnostjo odpira prostor za razmislek, hkrati pa zastavlja vprašanje o tem, kaj sploh je moškost, pa tudi kaj bi še lahko postala.«
Med dvanajstimi finalisti, ki prihajajo tako rekoč z vseh delov sveta, sta tudi dva slovenska projekta. Peter Fettich je žirijo navdušil s projektom Zmečkane jagode, Robert Marin in Matjaž Rušt pa sta svoj projekt poimenovala Najlepše mesto na svetu. Zmagovalka bo na festivalu predstavljena s samostojno razstavo, prejela bo nagrado v višini tisoč evrov in pomoč pri kritju stroškov potovanja v Kranj.
Finalisti bodo predstavljeni na skupinskih razstavah, pri čemer se lahko kuratorska ekipa v določenih primerih odloči, da izbrane projekte predstavi na samostojnih razstavah. Izbrani umetniki bodo pri načrtovanju razstave tesno sodelovali s kuratorsko ekipo, festival pa jim bo kril stroške produkcije in zagotovil namestitev v času otvoritvenega tedna festivala.
»Kranj Foto Fest je postal referenca med fotografskimi festivali ne le v Sloveniji in Evropi, ampak tudi širše. Od 142 prijav v naši prvi izdaji smo dosegli impresiven rekord več kot 1600 prijav fotografov z vsega sveta. Neverjetno je videti, koliko fotografov si želi, da bi bila njihova dela predstavljena v našem mestu,« je ob letošnjih številkah zadovoljna ustanoviteljica in vsa leta direktorica festivala Fernanda Prado Verčič. »To je rezultat sodelovanja z našimi partnerji (sponzorji, institucijami in ljudmi), ki so od začetka verjeli v festival, za kar smo jim zelo hvaležni.«
Fernanda Prado Verčič je prepričana, da fotografija za Kranj predstavlja velik potencial. Verjame, da bi se mesto lahko uveljavilo kot središče fotografije in bi ustvarilo delovna mesta v kulturi, zagotovilo priložnosti za mlajše generacije in ustvarilo trajnosten kulturni ekosistem, ki bo trajal vse leto. »Kranj je edina občina v Sloveniji z redko kombinacijo: je rojstni kraj fotografije v Sloveniji in gostitelj edinega festivala sodobne fotografije v državi. Nobena druga občina nima te edinstvene kombinacije dediščine in inovativnosti. To je resnični zaklad našega mesta. Zato sem prepričana, da si Kranj zasluži namensko središče za fotografijo – stalni prostor, kjer bi lahko imeli celoletni program, ohranili zapuščino Janeza Puharja in še naprej razvijali Kranj kot kulturno središče fotografije.«