Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske / Foto: Nik Bertoncelj
Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske / Foto: Nik Bertoncelj
Še slab milijon evrov za razvojne projekte
Tudi v drugem pozivu za prijavo projektov, ki jih sofinancirata evropska sklada, v LAS Zgornja Gorenjska beležijo dober odziv. Po treh letih odločitev za samostojno povezavo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske ocenjujejo kot dobro.
Jesenice – Konec februarja so minila tri leta, odkar so se zgornjegorenjske občine odločile za samostojno povezavo v Lokalno akcijsko skupino (LAS) Zgornja Gorenjska – Biosferno območje Julijske Alpe (BOJA), ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske; pred tem so bile vključene v Lokalno akcijsko skupino Gorenjska košarica.
Lani sta bila v okviru samostojnega LAS prvič objavljena javna poziva za projekte na podeželju, ki jih sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR); na prvem je bil razpisanih 800 tisoč, na drugem pa 500 tisoč evrov. Na oba je bil odziv zelo dober, ugotavljajo na razvojni agenciji; na razpis za sofinanciranje sklada za regionalni razvoj je prišlo 23 vlog, na kmetijskega pa 18, vsi projekti so bili dobro ocenjeni, čeprav zaradi omejenih sredstev ne tudi vsi potrjeni.
Med zanimivimi projekti so bili na primer Living Rikli Land, namenjen promociji Riklija na Bledu, Mlada akcija, ki spodbujanja in opolnomoča mlade za delo v gostinstvu, pa projekt RAST – raznolikost avtohtonih travnikov, usmerjen v ohranjanje biotske pestrosti in čebelarstva, ter Parovita v Nemškem Rovtu v Bohinju, kjer bodo obnovili vodnjake, in projekt Medoviti kraji, katerega fokus je ohranjanje čebelarske dediščine. Med malimi projekti s po enim samim prijaviteljem v vrednosti do deset tisoč evrov je zanimivejši na primer popis dreves velikanov v Bohinju.
Podobno je bilo v drugem pozivu, ki se je iztekel v začetku letošnjega leta. »Medtem ko so bili prvi javni pozivi zastavljeni zelo na široko, s preostankom sredstev pokrivamo kazalnike, ki jih doslej še nismo,« so pojasnili na razvojni agenciji.
Za sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je bilo tako tokrat razpisanih 420 tisoč evrov, in sicer za ukrepa Podjetno podeželje in Pametna Zgornja Gorenjska. Pisarna LAS je prejela 11 pravočasno oddanih vlog, skupaj za osem standardnih in tri male projekte.
Za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo v okvir štirih ukrepov: živa in pristna, pametna, odporna in neokrnjena Zgornja Gorenjska, razpisanih skupaj 490 tisoč evrov oddanih 22 vlog, od tega 18 administrativno ustreznih.
Rezultati letošnjih razpisov bodo zaradi zapletenih postopkov ocenjevanja in izbire znani šele približno dva meseca po zaprtju razpisa, to je v začetku aprila, sledi potrjevanje na ministrstvu, kar pomeni, da od prijave do takrat, ko projekt tudi dejansko steče, običajno traja približno pol leta.
»Odločitev, da se občine Zgornje Gorenjske odločijo za svoj, samostojen LAS Zgornja Gorenjska BOJA, ni bil namenjena temu, da se od nekod izločamo oziroma nekaj razdiramo, povezovanje ostaja temelj našega dela. A evropski ukrep poudarja povezanost s terenom, od spodaj navzgor, in vpletenost skupnosti je bistvo, na katerem temeljijo projekti LAS. To pa je bil tudi osnoven vzgib, da smo se odločili za samostojno organizacijo. Po treh letih lahko rečemo, da je bila odločitev prava,« poudarja direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Eva Štravs Podlogar.