Subvencije višje, a povpraševanje upadlo

Kranj – Z 31. decembrom lani se je zaključil javni poziv JP-SO-01 za sončne elektrarne z net meteringom, tako da je od začetka letošnjega leta na voljo le javni poziv JP-SO-02, na katerega lahko oddajo vlogo lastniki sončnih elektrarn, ki niso vključene v sistem net meteringa. Preverili smo, kakšne so razlike in kako radodarno država sofinancira investicije v sončne elektrarne po novem sistemu, ki je za uporabnike bistveno manj ugoden kot prejšnji.

Nov sistem spodbuja hranilnike

Spomnimo: lastniki sončnih elektrarn, ki so vlogo za soglasje za priključitev oddali do vključno 31. decembra 2023, so napravo lahko priključili po sistemu letnega netiranja in so tako upravičeni do obračuna po načelu razlike med prevzeto in oddano električno energijo ob koncu obračunskega obdobja, ki traja eno koledarsko leto. Proizvedeni viški poleti so se ob koncu leta preprosto poračunali z zimsko porabo.

Če je omrežje v sistemu net meteringa delovalo kot nekakšen hranilnik energije, pa je nov sistem bistveno drugačen. Temelji na 15-minutnih intervalih in realnih tržnih cenah. Ko sončna elektrarna sredi dneva proizvaja viške, je elektrike na trgu preveč, cena pa nizka, medtem ko je ponoči in v zimskem času, ko sončna elektrarna ne proizvaja elektrike in jo mora odjemalec »odkupiti« iz omrežja, po novem tarifnem sistemu cena višja. Ker se oddana energija v omrežje zdaj vrednoti ločeno, je za ekonomsko učinkovitost investicije ključen lasten hranilnik energije, brez katerega je sončna elektrarna v novem sistemu finančno precej manj ugodna.

Subvencije precej poskočile

Lastniki so za investicijo v sklopu Borzenovega javnega poziva JP-SO-01, ki je bil od aprila 2024 do konca lanskega leta, prejeli 50 evrov za kilovat inštalirane nazivne moči oz. 500 evrov na kilovat, če so hkrati investirali tudi v baterijski hranilnik (v obeh primerih so lahko pridobili do 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe). Po novem pa so subvencije za kilovat poskočile za petkrat, na 250 evrov. Če se investitor odloči še za hranilnik energije, pa je po novem upravičen do 675 evrov na kilovat moči, pri čemer država zdaj pokrije do 40 odstotkov (prej 25) celotne investicije.

Bistveno več denarja, vlog pa manj

Kot so nam povedali na Borzenu, so na stari razpis za lastnike, vključene v net metering, od aprila 2024 do konca lanskega leta prejeli skupno 13.844 vlog. Do konca lanskega leta so jih odobrili 12.964, skupna višina izplačanih subvencij pa je znašala 12,4 milijona evrov. V postopku obravnave je do danes še 880 vlog.

V okviru novega razpisa, ki je sicer odprt od junija 2024, pa so do tega ponedeljka prejeli 1361 vlog, do konca lanskega leta pa so dodelili 929 odločb in prijaviteljem izplačali 6,1 milijona evrov subvencij.

Tudi statistike Borzena torej kažejo, da je zanimanje za sončne elektrarne po zaključku obdobja net meteringa precej upadlo, čeprav so subvencije precej višje. V starem pozivu so za 13 tisoč prijaviteljev namenili več kot 12 milijonov evrov in je torej prijavitelj v povprečju prejel 959 evrov subvencije, medtem ko je Borzen v novem razpisu za manj kot tisoč prijaviteljev porabil že polovico tega zneska oz. v povprečju 6594 evrov na vsakega.

Kdaj se investicija povrne

Se torej naložba v sončno elektrarno še vedno splača? V letu 2023, ko so slovenski vlagatelji množično uveljavljali pravico do starega sistema, je bilo postavljenih več kot 400 megavatov (MW) kapacitet sončnih elektrarn, s čimer je skupna inštalirana moč presegla 1,1 gigavata (GW). S tem je Slovenija postala ena vodilnih držav v EU glede na inštalirano kapaciteto na prebivalca.

Čeprav se je rast nato upočasnila, podatki kažejo, da investicija ostaja upravičena tudi v novem sistemu. Po analizah podjetja GEN-I se investicija v novem modelu z odkupom viškov električne energije povrne v povprečju v osmih letih, v primeru sončne elektrarne s hranilnikom energije pa v 11 letih. Strokovnjaki podjetja Enertec ob tem poudarjajo, da naložba ostaja privlačna predvsem zaradi padajočih cen opreme. Po podatkih portala Varčujem z energijo se je cena sončne elektrarne na kilovat inštalirane moči od leta 2023 do leta 2026 znižala z okoli 1.400 evrov na 700 do 900 evrov. Za 10-kilovatno elektrarno z baterijskim hranilnikom in s soglasjem za oddajo viškov so povračilno dobo izračunali pri približno osmih letih. To je primerljivo z ocenami povračilne dobe za elektrarne, vključene v net metering.

Donosnost naložbe je tako danes odvisna od pravilnega dimenzioniranja sistema in sposobnosti vlagatelja, da čim večji del energije porabi neposredno na mestu proizvodnje, saj ne temelji več na oddaji viškov v omrežje. Zato ima tudi pravilno dimenzioran hranilnik ključno vlogo pri ekonomiki sistema.