Sendviči

Sendviči so tema, ki v zadnjem času zna sprožiti polemike v javnosti. Sredi januarja se je debata vnela okoli šolskega sendviča. Ta je razburil starša učenca z Jezerskega, ki sta bila ogorčena, da je njun osemletnik (pa tudi njegovi sošolci) za malico na športnem dnevu dobil dva kosa kruha, po dve rezini sira in paprike ter kos pora. Sendvič je sprožil vrsto odzivov. Medtem ko so nekateri spletni komentatorji pohvalili vsebnost zelenjave ter ugotavljali, da je sendvič zdrav in primeren za malico, pa je bil po mnenju drugih katastrofa in premalo hranilen za dopoldne, preživeto na snegu, in bi si zaslužil vsaj kako rezino salame …

Le slaba dva meseca kasneje sendviči znova dvigujejo prah. Pa ne šolski, temveč tisti, ki so jih pred dnevi postregli na evakuacijskih letih z Bližnjega vzhoda. Za informacije, kaj točno je bilo v njih, je bila javnost tokrat prikrajšana, niti ni bilo to jabolko spora. Sendviče je v tem primeru v javnost izstrelila izjava evakuiranega mladeniča, ki jo je na brniškem letališču dal za nacionalno televizijo. »34 ur na poti. Jaz še nisem imel toplega obroka, na letalu samo sendviči. Da ne govorim o carini …« je potarnal o naporni poti domov in dodal, da gre najprej v posteljo, ker je celo noč preživel na letališču.

Izjava, iz katere veje njegovo nezadovoljstvo, se je hitro razširila po spletu in prav tako sprožila burne odzive. Le da javnost tokrat ni bila tako razdeljena kot pri šolskem sendviču, pač pa se je bolj ali manj zgražala. Na spletu se je usulo po mladem potniku: da je razvajeni smrkavec, ki ne pokaže nobene hvaležnosti, da so ga rešili s kriznega območja, in to za denar davkoplačevalcev, da bi mu morali reševanje zaračunati, če je mislil, da mu bodo postregli jastoga in kaviar … Komentarjev je malo morje, ogromno je žaljivih, mladeničeve besede pa so hitro postale tudi navdih ustvarjalcem spletnih vsebin.

Evakuirani mladenič je torej doživel velik pogrom, vendar pa se je treba zavedati, da je prostor v medijih omejen: tako vrstice v časopisu kot tudi sekunde na televiziji in da je ta trenutek najbolj nehvaležen evakuiranec v državi morebiti izjavil še kaj več, pa tega ni bilo mogoče vključiti v prispevek. Niti ne vemo, kaj točno ga je novinarka vprašala; morda bi v tem primeru njegovo izjavo videli v drugačni luči. Prav tako ne gre spregledati, da so evakuirani prej doživljali stresne situacije, stiske, da so domov po dolgih urah negotovosti prihajali zelo izčrpani. Psihološke pomoči jim niso ponudili kar tako. In tudi na te okoliščine velja pomisliti in pokazati vsaj kanček razumevanja, preden nekoga zaradi izrečenih besed brez usmiljenja pribijemo na križ.