Franci Rozman​ (1941–2026)

Za vse nas, ki smo se s Francijem Rozmanom - Cvenarjevim s Podreče spoznavali in družili pri raznih dejavnostih ter igrali nogomet v KS Mavčiče, je bil in bo ostal Boba. To dodatno ime je menda prejel v mladih letih po nekdanjem odličnem hrvaškem nogometašu Stjepanu Bobku, in to zaradi podobnosti moči pri igri in zabijanju golov.

Kasneje, ko nogometna žoga ni bila več primerna za odraslega mladeniča, je svojo rekreacijo preusmeril v tenis. Tudi tu je bil ugodno neugoden, predvsem s svojimi bekendi. Kljub starostni razliki je znal nam, mlajšim od sebe, pokazati, po koliko so »teniške hruške«.

Ostal pa je vedno dober prijatelj in dober človek! Aktivno je sodeloval in pomagal pri vseh dejavnostih: mnogo let pri vsakoletni nogometni tekmi Stari – Mladi, igral je na tekmah gorenjske nogometne lige, soorganiziral srečanja s sosednjimi klubi in vedno skrbel za osnovne pogoje nogometašev (žoge, dresi, kopačke itd.). S svojimi izkušnjami in profesionalnostjo je bil v krajevni skupnosti promotor društvenih dejavnosti, poleg športa še Kulturnega društva Simona Jenka Šmonca, Prostovoljnega gasilskega društva Mavčiče in Društva Sorško polje – približajmo se naravi.

Po mojstrsko je znal dogodke predstaviti v časopisih – predvsem v Gorenjskem glasu, saj je bil dolga leta njegov dopisnik in reporter, nekaj let pa tudi urednik krajevnega glasila KS Mavčiče Glas Sorškega polja.

Ob slovesu mu želimo mirno spanje v slovenski zemlji, ki jo je tudi z veseljem obdeloval in negoval.