Budnice naznanile prvi maj

Na praznik dela so v številnih gorenjskih krajih zadoneli udarni zvoki prvomajskih budnic, ki so jih izvajali domači pihalni orkestri in godbe. Simbolično prebujanje zavesti o pomenu dela in solidarnosti med delavci je priložnost za druženje in krepitev skupnostnega duha.

Stražišče – Praznovanje se je za mnoge godbenike začelo že v ranih jutranjih urah, ko so s prvomajsko budnico prebujali prebivalce in naznanjali praznik dela. Z udarnimi zvoki so ustvarili poseben občutek povezanosti in spominjali na pomembnost izborjenih delavskih pravic. Tako je bilo tudi v kranjski in šenčurski občini.

Kranjski pihalni orkester je svoje prvomajsko popotovanje začel ob 6. uri v središču Kranja, od koder jih je pot vodila do Doma upokojencev Kranj. »Tu smo razveselili starostnike, med njimi tudi gospo, staro 102 leti, in gospoda, ki je pred šestdesetimi leti igral v pihalnem orkestru,« je dejala Biljana Cvjetičanin, predsednica Kulturnega društva Pihalni orkester Mestne občine Kranj.

Na Primskovem so se ustavili pri kranjskem županu Matjažu Rakovcu, ki se je pridružil njihovi budniški karavani in z njimi vztrajal vse do končne postaje v kranjski občini. »Predpraznični večer s kresom v Bitnjah smo nadaljevali z budnico, ki je letos potekala v več krajevnih skupnostih, naslednje leto bodo na vrsti druge. Tako bomo pričarali praznično vzdušje prvega maja vsem občanom Kranja,« je povedal župan.

Tradicionalno srečanje

V Stražišču so se kranjski godbeniki srečali s Pihalnim orkestrom občine Šenčur, in kot je pojasnil podpredsednik njihovega kulturnega društva Andrej Zupan, so srečanja Kranjčanov in Šenčurjanov ob tej priložnosti tako kot budnica tradicionalna. »Lani smo srečanje pripravili v naši občini, letos so gostovanje prevzeli Kranjčani.«

Na dvorišču Kalanovih, ki so godbenikom pripravili krepčilen zajtrk, so Stražiščanom združeni zaigrali nekaj znamenitih prvomajskih koračnic. »Ob prvem maju so se od nekdaj zbrale vaške godbe in tako počastile praznik dela. Preigravali so repertoar klasičnih koračnic, ki jih še danes slišimo na budnicah,« je pojasnil dirigent kranjskega pihalnega orkestra Tomaž Kukovič. Dodal je, da so jih v vsakem obiskanem kraju ljudje sprejeli z nasmehom, jih pozdravljali z mahanjem in ploskanjem, nekateri so sledili njihovemu mimohodu.

Šenčurjani budnico vselej začnejo v Mačkovem naselju v Šenčurju. Obidejo severni del občine in se po srečanju s kranjskimi godbeniki in udeležbi na paradi starodobnikov v Naklem vrnejo v južni del šenčurske občine. Budnico sklenejo v Hotemažah, kjer zaigrajo v bližini doma dolgoletne učiteljice na Glasbeni šoli Kranj Ani Ajdovec. »Večino godbenikov je učila glasbeno teorijo, zato nam je v čast, da lahko tudi njej zaigramo. V zahvalo nas vedno pogosti s piškoti,« je še povedal Zupan.

Budnica, kot je še ni bilo

Domačini iz Stražišča so bili nad budnico očarani. »Všeč mi je, da ohranjamo stare običaje, ki opominjajo na pravice delavcev. Izkušnja je še bolj pristna, ker igrajo v jutranjih urah, v času, ko delavci običajno odhajajo na delo,« je povedala Lojzka Zdešar. Branko Rozman takšne budnice v njihovem kraju ne pomni. »Spodbudno in prijetno je videti, kako ljudje prihajajo in skupaj praznujejo. Moj vnuk Jurij je z navdušenjem dejal: 'Lep prvi sveti maj,'« je vzdušje opisal Branko Rozman.

»Pričakoval sem le eno godbo, a so nas presenetili z dvema, kar je bilo res čudovito,« pa je bil zadovoljen Edvard Renko. Budnic se spominja še iz otroštva. »Takrat so bile večinoma v večjih mestih. Če se jih nismo udeležili v živo, smo jih poslušali po radiu, vsi pa smo jih z nestrpnostjo pričakovali. Vselej smo se udeleževali tudi prvomajskih kresovanj in proslav na Sv. Joštu.«

Izkušnjo budnice je letos prvič doživela družina Jureta Koprivca. »Stari starši so omenili, da bo godba igrala v Stražišču, zato nas je zanimalo, kaj se bo dogajalo. Tradicije budnice namreč ne poznam najbolje. Na ulici smo sledili godbenikom in opazili, da jih je veliko ljudi spremljalo tudi iz hiš. Glasbeni izbor mi je bil všeč, cela družina, vključno z otroki, je uživala,« je strnil Koprivec.