Za ustavno presojo in zadržanje referendumov

NSi: Gre za ugrabitev evropskih volitev

SDS in NSi sta v začetku tega tedna vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje. Ob tem so podali tudi predlog za prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. Kot je poudaril vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, so konkretna vprašanja na dveh sklicanih referendumih aktivistična; za njimi naj ne bi bilo predlogov zakonov ali rešitev, o katerih bi se državljani lahko odločali. »To je, lahko rečemo, očitna zloraba in ugrabitev evropskih volitev in kampanje pred volitvami v Evropski parlament.« Odloka o razpisu posvetovalnih referendumov glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje je minuli četrtek skupaj z odlokom o posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah potrdil državni zbor, v petek pa sta bila objavljena v Uradnem listu. Vsi trije posvetovalni referendumi naj bi potekali sočasno z volitvami v Evropski parlament 9. junija, zahteva za ustavno presojo dveh referendumov pa bi lahko vplivala na njuno izvedbo. V NSi o omenjenih temah predlagajo superreferendumski dan 24. novembra.

Eden od temeljev naše državnosti

Osrednjo državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju so na predvečer praznika pripravili v Črnomlju. Kot je spomnil slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je pred osmimi desetletji prav v Črnomlju potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. »Ta je predstavljal zakonodajni in izvršilni organ vse do razglasitve Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945.« V svojem nagovoru je poudaril pomen zgodovinskega spomina in nacionalne identitete ter potrebo po razumevanju kompleksnosti zgodovinskih dogodkov, prenehanju medsebojnih obtoževanj in izrabe zgodovine za politične namene. Narodnoosvobodilni upor, je poudaril, je eden od temeljev naše državnosti. Pozval je k obuditvi poguma, enotnosti, sožitja in zaupanja, ki so nas pripeljali do samostojne države. »Ko bomo v Sloveniji zmogli biti dovolj strpni zlasti drug do drugega, do drugače mislečih, in ko bomo zmogli z državo ravnati odgovorno in pošteno, bomo lahko še bolj samozavestno sledili svojim ciljem in uresničili svoje potenciale.«

Dvajset let članstva v Evropski uniji

Prvega maja pred dvajsetimi leti je Slovenija postala polnopravna članica EU, s čimer je po besedah ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon izpolnila enega svojih jasnih strateških zunanjepolitičnih ciljev. »Vključitev ni pomenila le sodelovanja v uspešnem in perspektivnem gospodarskem projektu, ki temelji na enem največjih trgov na svetu, temveč tudi priložnost, da postanemo del mirovnega projekta, ki zagotavlja stabilnost in varnost na evropski celini.« Poudarila je, da je Slovenija v dveh desetletjih članstva v EU postala aktivna soustvarjalka evropske prihodnosti. »V dvajsetih letih smo kot država pokazali, da lahko majhne države igrajo ključno vlogo v veliki skupnosti.« Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v svoji poslanici ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU poudarila, da »zaradi članstva v Evropski uniji nedvomno živimo bolje kot bi sicer«. Poudarila je številne pridobitve, do katerih smo prišli s pomočjo evropskih sredstev, ter druge ugodnosti, ki jih prinaša članstvo, med drugim uspešnejše gospodarstvo in evropsko solidarnost ob nesrečah.

Spoštovanje do dela in delavcev

Z dvema dela prostima dnevoma smo ta teden praznovali prvi maj, praznik dela. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob prazniku poudaril, da nas prvi maj vsako leto spomni, da je srednji razred, s katerim se danes identificira večina Slovencev, nastal šele takrat, ko so si naši predniki priborili socialno državo, javno zdravstvo, pokojninski sistem in osemurni delovnik. »Pred tem je bil srednji razred v Evropi ozek, omejen na majhen krog privilegiranih, drugi pa so živeli v podobah revščine, ki je danes na srečo le še spomin na zbledelih slikah delavskega razreda 19. stoletja.« Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v svoji poslanici poudarila, da je prvi maj dan, ki nas opominja na pomembnost delavskih pravic, solidarnosti in enakosti med ljudmi ter na dosežke delavskega gibanja v boju za pravice delavcev po vsem svetu. »V času, ko se soočamo s številnimi izzivi in spremembami, je ključno ohraniti spoštovanje do dela in delavcev.«