Na sonce

Gradiška tura (793 m n. m.) – Če se nam »zalušta« sonca in poplezavanja, predlagam, da obiščemo Gradiško turo. Tod naokoli so številne športne plezalne smeri različnih težavnostnih stopenj, med njimi pa je tudi zavarovana plezalna pot. Kratka, a sladka. Lahko pa nadaljujemo še naprej na Otmarjevo ferato.

Vzpon na Gradišče človeku da občutek obiska visokogorja, saj plezamo v strmem apnenčastem svetu, ki nam je tako ljub. Gradiška tura je ena težjih zavarovanih plezalnih poti pri nas, zato je uporaba samovarovalnega kompleta nujna, saj predvsem v zgornjem delu poteka po izpostavljenem razu. Ker se gibljemo v vertikalnem svetu, je tudi čelada nujna oprema, ki nas ščiti pred padajočim kamenjem.

Izhodišče za turo je vas Gradišče. Z avtoceste Ljubljana–Koper zavijemo proti Vipavi. Peljemo se mimo table Vipava, ko nas smerokaz usmeri desno v Gradišče. Po približno dveh kilometrih asfaltirane ceste prispemo na parkirišče. Smerokaz nas usmeri na pot, ki se v smeri vzhoda dviga skozi gozd. Višje pot zavije ostro levo, tik pred vstopom v smer se desno odcepi pešpot na Gradiško turo, pešpot, ki jo bomo mi uporabili za udoben in lep sestop. Zavarovana plezalna pot na Gradiško turo poteka po izraziti trikotni skali; omenjenemu sektorju so športni plezalci tudi dali ime Trikot.

Drznila bi si trditi, da je vstop v Furlanovo smer na Gradiško turo najbolj zahteven detajl celotne smeri, saj je nekaj metrov treba preplezati prosto, kar za neizkušene ni ravno enostavno. Smer poteka ob jeklenici, po strmi zajedi navzgor. Skala je trdna, stopi pa precej narazen, tako da se je včasih treba malo ustaviti in premisliti, kam dati noge in za kaj se prijeti z desno roko. Na vrhu zajede skalni svet postane malenkost lažji. Preko ozke police dosežemo lesen, razgledni balkon, ki smo ga že prej od avtomobila lahko opazovali in se čudili, kam se podajamo. Nadaljujemo po grapi, dokler strmega vzpona ne prekinemo s prečenjem v desno, do izpostavljenega raza. To je najlepši del ture. Napredujemo ob varnih in trdnih jeklenicah vse do vrha Trikota, kjer se ferata združi s pohodno potjo. Raz je resnično izpostavljen. Gibljemo se po zahtevnem terenu, ki ni za vrtoglave.

Markirana pot nas vodi naprej do vrha Gradiške ture. Steza je precej strma, sploh tik pod vrhom. Z vrha je čudovit razgled na celotno Vipavsko dolino in na številne majcene vasi nad njo, ki mejijo na Kras. Do vstopa v smer bomo potrebovali 15 minut, do vrha plezalne smeri 30 minut, do vrha Ture pa še nadaljnjih 45 minut.

Pobudo, da se nadela zavarovana plezalna pot do vrha Gradiške ture, je dal predsednik Planinskega društva Vipava župnik dr. Otmar Črnilogar. Plezalna pot je bila nadelana 15. junija 1969. leta, poimenovana pa po Fricu Furlanu, ki je v njenih stenah leta 1952 izgubil življenje. Razgleden mostiček je bil zgrajen leta 1971, poimenovali pa so ga Gnezdo.

Sestop po ferati je zahtevnejši kot vzpon, zato predlagam, da si zanj izberemo tisto običajno pot, ki je pa tudi strma in zahteva previdnost. Vmes bomo morda naleteli na športne plezalce, saj je v tem delu na desetine različno zahtevnih plezalnih smeri.

Nadmorska višina: 793 m
Višinska razlika: 500 metrov (160 m plezalnega dela)
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 5 / 5