Mnogi starejši občani se igre Revček Andrejček še spominjajo, saj je bila v prvi polovici preteklega stoletja zaigrana malodane na vseh odrih po Sloveniji. Tudi na Prebačevem so jo igrali pred 56 leti. Spoznali smo Novakovega ata, ki je takrat igral hlapca Franceta, njegov brat Stane naslovno vlogo, gospod Perčič pa je igro režiral. Gospod Novak pravi, da so to igro velikokrat ponovili in vselej imeli polno dvorano. Čeprav so imeli dovoljenje, so jim med predstavo odklopili elektriko, kasneje pa igro prepovedali.
Revčka Andrejčka je v slovenščino prevedel domačin Šmarčan Jakob Bedenek, ki je tudi avtor cerkljanske himne Karkoli fara. Prav v njegov spomin smo se odločili za obuditev te igre.
Z vajami smo začeli jeseni 2007 v Domu krajanov v Poženiku. Sredi zime smo se »preselili« na oder kulturne dvorane zadružnega doma, ki je ostal naše »zatočišče« tudi po odprtju novega Kulturnega hrama. Čeprav je bila temperatura v dvorani le tri stopinje nad lediščem in smo zaradi bolezni morali prekiniti z vajami, zaradi šolskih obveznosti pa iskati kar dva nova igralca, nam vse to ni vzelo poguma. Z neizmerno voljo smo izdelovali kulise, iskali in šivali kostume in vse ostale rekvizite, ter skupno vložili v izvedbo igre okrog tri tisoč ur. Ne le dobra volja (in kanček talenta), temveč vsak, čisto vsak je s svojim talentom, prirojenim ali naučenim, upodobil lik čisto do pike. Matija Koritnik se je spoprijel z Andrejčkom tako zagnano, da je vlogo ponavljal tudi med smučanjem, Bernarda Prosenc se je o Marički pogovarjala s svojimi tremi otroki, Tone in Peter Preložnik sta kot zviti Janezon in jecljavi hlapec Janez poskrbela še za »štrom«. Mogočnega posestnika, župana in očeta Hrastarja je upodobil Miro Štern, žena Andreja je šepetalka. Hrastarjevo hči Ano je zaigrala Veronika Preložnik. Zakonca Ciril in Nada Zevnik sta odigrala občinskega slugo in deklo Špelo, Vid Grilc pa oštirja Milharja izpod Tabra. Njegova žena Veronika je šepetalka. Jože Teran je v vlogi Naceta Riglarja iskal svojo pravico – zatočišče, Matej Mušič je imeniten mestni gospod Dornik, Tim Kern pa je prevzel kar dve vlogi: hlapca Miho in lovca. Aleš Gerkman se je vživel v hlapca Franceta, njegova mami Mira pa je zaigrala staro Nosanko. Lička nam je polepšala Mojca Grilc. Zahtevno vlogo režiserke smo zaupali Bredi Žargaj.
»Odkrivanje talentov, ki jih nosimo v sebi, je za vsakega od nas nepozabno doživetje. Ko pa te doseže aplavz polne dvorane, veš, da si gledalce prepričal,« pravi mati Nosanka.
In prepričali smo jih. Na premieri in ponovitvah v Cerkljah je dvorana pokala po šivih. Vseh gledalcev ni mogla sprejeti. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili gostovanja v Komendi, Preddvoru, Vodicah in Stražišču. Načrtujemo še več gostovanj. 29. marca bomo igrali v Ihanu.
Za našo prepoznavnost skrbijo ga. Ana na Radiu Kranj, g. Česen z raznašanjem vabil, g. Klemen, Matic in Pavel z oglasi in slikami na www.igrisce, g. Frantar s snemanjem in izdelavo DVD-ja, predvsem pa vi, spoštovani gledalci, z vašim obiskom in toplimi besedami: »Revčka Andrejčka bom šel pa kar še enkrat gledat, tako me je ganil.«