Pravijo, da so ga včasih dajali piti otrokom, ki so se težko učili. Po njem naj bi zbrali misli. Nemara prav od tod izvira optimistično ime rožice z ljubkimi škrlatno rdečimi ali rdeče vijoličnimi cvetovi. Če želimo njeno cvetoče zelišče nabrati za v čaj ali za odišavljanje jedi, je pravi čas med junijem in septembrom. Najbolje je, da ga odrežemo kakšnih petnajst centimetrov nad tlemi in posušimo. Lističe in cvetove naknadno osmukamo z debelejših stebelc.

 

Ljudje so tej močno dišeči rastlinici, ki so jo tudi na Gorenjskem zelo radi nabirali, rekli tudi dobrovoljka. Najbrž jih je do tega pripeljala izkušnja, da so po njej ne le postali bolj pametni, pač pa tudi boljše volje. Čober, bolmet, tošta, zavrta in divji majaron je še nekaj njenih domačih imen. Odkar je italijanska kuhinja postala tako popularna v svetu, se je za dobro misel nenadoma uveljavilo ime origano, po katerem jo pozna večina mladih. Starejši pa še pomnijo, da je bila že pred tem zelo cenjena in pogosto uporabljena zel v našem ljudskem zdravilstvu. Kako tudi ne. Razširjena je po vsej državi. Tudi na Gorenjskem ji zgleda zelo ustreza, saj je pogosta prebivalka naših sončnih travnikov, planinskih pašnikov, gozdnih jas in posek. Naši predniki so dobro misel silno radi nabirali, saj se je obnesla pri najrazličnejših obolenjih. Pa to še ni vse. Šop dobre misli v hiši je iz nje odgnal tudi zle duhove, uroke in čarovnice. Mladenke pa so jo pripele svojim izbrancem, ko so odhajali na vojsko.

 

Dobra misel je bogata z eteričnim oljem, čreslovinami in grenčinami. Poživlja in spodbuja znojenje, zdravi prehlad in gripo. Odlično razkužuje vneto grlo in dlesni, če z njenim čajem spiramo ustno votlino. Njen poparek se priporoča pri krčevitem kašlju in astmi. Če dobri misli dodamo še kamilico (Chamomilla recutita) in žajbelj (Salvia officinalis) dobimo izvrstno grgralo za vneto grlo in dlesni. Krepi delovanje notranjih organov in živčevja ter blago pomirja. Zlasti se obnese pri zdravljenju glavobola in napetosti. Najbolj pa gotovo slovi po tem, da razkužuje prebavila, pospešuje prebavo in tvorbo žolča, miri krče prebavil ter odganja vetrove in preprečuje napenjanje. Blaži vnetja sluznic in ustavlja driske.

 

Čaj pripravimo v obliki poparka iz dveh do treh žličk zrezanega ali zdrobljenega zelišča na skodelico vode. Pokrit naj stoji deset minut, nato ga odcedimo in pijemo tri skodelice čaja na dan. Če ga pijemo zoper prehlad in kašelj, ga sladkamo, sicer pijemo nesladkanega.

 

Pripravlja se tudi olje iz dobre misli, ki lajša revmatične in bolečine v ušesih, kašelj in zbija vročino. Z njim masiramo boleče mesto, majhne količine pa lahko tudi zaužijemo. Pripravimo ga iz štirih žlic posušenega zelišča in pol litra oljčnega olja. Vse skupaj pustimo stati dva tedna na toplem mestu.

 

Pomirjujočo kopel, ki prija otrokom in starejšim in ki pomiri tako živce kot kožo, pripravimo tako, da sto gramov posušene zeli prelijemo s pol litra vrele vode in pokrito pustimo stati petnajst minut. Ta izvleček nato dodamo vodi za kopanje.