Pogrešajo enajstletnega Aldina Mutapčića
Bil sem še otroških let, ko sem vzljubil glas harmonike. Rad sem poslušal tedanji Radio Ljubljana, kjer so, običajno v jutranjih urah, predvajali glasbo znanega harmonikarja Avgusta Stanka. Oddajo Četrtkov večer domačih pesmi in napevov pa poslušam že tako rekoč vse življenje in prav tam sem prvič slišal Avsenikove viže, ob katerih neizmerno uživam še danes,« je povedal Janez Bohinec, ko smo ga obiskali nekaj dni po osebnem prazniku.
»Vedno ko sem izvedel, da bo pri Jožovcu veselica, sem se s kolesom odpeljal v Begunje, kjer sem pogosto stal kar na stopnicah pri vhodu na pošto,« se spominja. »V očetovo delavnico, kjer sem se učil in delal, sem spravil velik star radio, da sem lahko poslušal domačo glasbo. 'Ja, kdo bo pa delal?' je skrbelo očeta ...«
Ko je odslužil vojsko, se je odpravil po izkušnje v Nemčijo. »Si predstavljate, kako presenečen sem bil, ko sem prebral, da bo v bližnjem mestu igral Original Oberkreiner? Takoj sem si preskrbel vstopnice za koncert in nepozabno užival!«
Na Avsenikovih koncertih je tudi po prihodu domov užival vrsto let; najprej sam, nato s soprogo Pavlo. Pravi, da v dolgih desetletjih ni zamudil prav nobenega koncerta, ki so ga pripravili na Gorenjskem.
Zanimalo ga je vse o Avsenikih, zato je skrbno prebiral časopisne članke, jih izrezoval in hranil, soproga Pavla in hči Aja pa sta mu jih urejali v posebnem albumu. Tega je nekoč celo pokazal Slavku Avseniku. »Z zanimanjem ga je pogledal in pripomnil, da česa takšnega še nihče ni zbiral. Ponosen sem, da se mi je v album tudi podpisal.«
Album je postal prava mala znamenitost, in ko ga je pred časom pokazal svojemu prijatelju Janezu Peternelu iz Globokega, je ta izrazil prepričanje, da bi ga moral videti tudi Slavkov naslednik, njegov vnuk Sašo Avsenik. Ne le videti, Janez Bohinec se je odločil, da mu album podari.
Seveda si ni mislil, da se bo to zgodilo v obliki presenečenja, ki ga mu je pripravil Peternel. Na praznični dan so namreč Janeza prijatelji odpeljali od doma, v tem času pa je k Bohinčevim prišel Sašo Avsenik. In ko so se vrnili domov, je odprl vrata in zaslišal se je zvok harmonike ...
»Popolnoma sem bil šokiran! Da me je tu, doma, čakal Sašo Avsenik in igral samo zame ... Tega ne bom nikoli pozabil. Zelo sem hvaležen vsem, ki so mi to presenečenje pripravili.«