Kaj neki tu cveti

»Naše knjige so prospekti za naravo,« se nasmehne Peter Virnik, ustanovitelj založbe Narava. Na knjižno polje je zavil po odhodu iz kranjske Iskre in ko je na samostojni poti prodajo koles in kolesarske opreme prepustil sinu. V Celovcu, na jesenskem sejmu, je naletel na legendarni priročnik Kaj neki tu cveti?, ki je prebudil misel, da bi ga morali imeti tudi Slovenci, oživijo spomini. »Najprej me je presenetilo, da so na sejmu prodajali knjige, potem pa še podatek, da je pred menoj že 56. ponatis. Po tistem sem se sam z avtom odpravil v Stuttgart, na sedež založbe Kosmos, če bi prodali avtorske pravice. Ob petih popoldne smo imeli sestanek. Tega pa ne damo kar nekemu začetniku, to je naša najbolj popularna knjiga, so mi rekle gospe. Vi ostanite kar pri kolesih, tole bomo pa verjetno dali komu drugemu v Sloveniji,« je dobil 'košarico'. »Knjiga je res obsežna in zahtevna, takrat res še nismo imeli izkušenj. Ampak če je volja in trma, se človek marsikaj nauči. Po pol leta sem jih prepričal, da smo sklenili pogodbo za izdajo uspešnice.«

Pri uveljavljeni nemški založbi z blizu 200-letno tradicijo je kupil še sto različnih naravoslovnih knjig in skupaj z dr. Jurijem Kurillom različne slovenske strokovnjake prosil za nasvet, kaj bi prevedli v slovenščino. »Jaz sem ekonomist in vsekakor ljubitelj narave, vse počitnice sem preživljal na travniku, v gozdu …, nisem pa poznavalec naravoslovne stroke,« pojasni.

Prevodi in avtorska dela

Cvetoče okrasne rastline od A do Ž, Vrtne cvetlice od A do Ž, Cvetje slovenske dežele, Alpske cvetlice, Katera zdravilna rastlina je to?, Kateri ptič je to?, Podobe živali naših gozdov … to je le nekaj naslovov, za katerimi slovenski in tuji avtorji odpirajo pogled na pisan svet rastlin in živali. Založba Narava si je za svoj cilj zadala približati Slovencem kakovostno naravoslovno literaturo, ki bo strokovno natančna, vendar razumljiva, pregledna, bogata s slikovnim gradivom in vsakomur dostopna po zmernih cenah – da bi širila znanje in zavedanje o bogastvu, ki nas obdaja. »Narava je nekaj najlepšega, nekaj najbolj dragocenega. Če jo poznamo, jo lažje obvarujemo,« meni Peter Virnik.

»Pri prevajanju tujih naravoslovnih del smo bili pozorni na to, da ustrezajo slovenskemu okolju. V knjigi Živalski sledovi na primer ni bilo volka, medveda, risa … in smo jih dodali. Naše vodnike so prevajali doktorji znanosti, kar je sicer stalo, a je bilo kvalitetno opravljeno,« poudari. »Naše vodilo je bilo in je še vedno, da se potrudimo po najboljših močeh. Če je v knjigi, ki na primer izide v tisoč izvodih, ena napaka, to pomeni tisoč napak. Zgodilo se je celo, da so naši strokovnjaki ugotovili napake v izvirniku in so nam bili Nemci hvaležni za popravke.« Z založbo Kosmos so stkali trdno vez. »Skupaj smo izdali toliko knjig, da pravijo, mi delamo z Naravo, čeprav so zdaj tam že drugi sodelavci kot pred 20 leti,« pojasni sogovornik – vesel priznanja.

Manjše naklade

V zadnjem obdobju so med njihovimi izdajami predvsem slikanice. Knjige za otroke so sicer že od začetka v naboru Založbe Narava. »Nismo si zapirali vrat, izdali smo tudi nekaj knjig s področja kulinarike, vrtnarjenja, zdravstvenih in drugih priročnikov, leposlovnih del ... Res pa je, da je rdeča nit, tudi če upoštevamo izdaje za otroke in leposlovje, narava.«

Otrokom so knjige namenili tudi v dobrodelnih projektih. Odmevnejša je bila donacija tri tisoč izvodov Velike knjige iger in nalog, ki je potovala v Sirijo. V podporo prizadevanjem Amnesty International pa so izdali slikanico, ki preko pesmi Johna Lennona Imagine (v prevodu Pomisli) – besedilo je v slovenščino prepesnil Milan Dekleva – širi sporočilo miru.

V načrtu je zbirka čeških pravljic, dogovorili so se za izdajo knjige v stilu Jalnovih Bobrov, in obsežnejše slikanice z naslovom Evolucija, še izvemo. »Avtorica Evolucije je praprapravnukinja Charlesa Darwina. To je ena tistih knjig, za katere si rečemo, da bi jih morale imeti šole … Knjiga danes žal ni več tako aktualna kot v preteklosti. Pred 20 leti sem lahko prodal 10.000 izvodov naenkrat, danes če jih 150 do 300, je veliko. Večje založbe imajo marketing, a tudi te danes knjige izdajajo v manjših nakladah,« pojasni. »Zdi se, da je knjiga zaradi moderne tehnologije postala staromoden medij. Ni pa medij, ki bo umrl,« zaključi Virnik, zadovoljen, da so kljub majhni ekipi in spremembam na knjižnem trgu spisali dolg seznam knjig in da je založba ostala finančno stabilna.