Pogrešajo devetnajstletnega Marka Torkarja
Selca – Minuli četrtek je minilo sto let od smrti zgodovinarja dr. Franca Kosa, rojenega 24. decembra 1853 v Selcih. V počastitev okrogle obletnice so v njegovem rojstnem kraju pripravili slovesnost s polaganjem venca k njegovemu doprsnemu kipu v spominskem parku sredi vasi in predavanje zgodovinarja ddr. Igorja Grdine.
Kot je v uvodu v slovesnost poudaril predsednik Kulturnega društva dr. Janez Ev. Krek Selca Gregor Gartner, je bil dr. Kos veliki zgodovinar, ki »ni bil pomemben samo za zgodovinarsko stroko, ampak tudi za zgodovino celotnega slovenskega naroda. In tudi za vse nas. V Selcih smo lahko ponosni, da lahko rečemo, da je bil naš rojak.« Dr. Kos je doktoriral na Dunaju, bil je profesor v Ljubljani, Kopru in na Goriškem, sicer pa velja za utemeljitelja slovenskega znanstvenokritičnega zgodovinopisja. Omeniti velja tudi njegova sinova: zgodovinarja Milka Kosa in slikarja Gojmirja Antona Kosa, ki sta bila oba profesorja in akademika.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič, sicer domačin iz Selc, je v svojem nagovoru dr. Franca Kosa umestil med pomembne rojake, ki so zaznamovali našo sedanjost. »Življenjsko energijo je namenil raziskovanju srednjeveške zgodovine Slovencev, naseljevanja in pokristjevanja Slovencev.« Kosovo najpomembnejše delo je Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki sodi med temeljna dela slovenskega zgodovinopisja. Za Selško dolino in okolico pa je po besedah Lotriča še posebej pomembno Kosovo delo Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. V njem je mnogo informacij o loškem gospostvu, katerega 1050. obletnico začetka so praznovali lani.
Lotrič je omenil tudi Kosovo domoljublje: »Za časa svojega življenja ni ničesar objavil v italijanščini pa tudi ne v nemščini, kar si je za zgodovinarja njegovega formata v tistih časih težko predstavljati.« Tudi železnikarski podžupan Janez Habjan je poudaril, da je bil dr. Kos goreč zagovornik uporabe slovenščine v zgodovinopisju ter da je prispeval k napredku zgodovinopisja ter se boril za ohranitev narodne zavesti in slovenskega jezika v času avstro-ogrske monarhije.
Venec so h kipu izjemnega zgodovinarja položili Marko Lotrič, Janez Habjan in poslanec državnega zbora Žan Mahnič. Slovesnost je s pesmijo obogatil Franc Tušek ob harmonikarski spremljavi Tineta Štiblja, nato pa so obiskovalci v bližnjem Krekovem domu prisluhnili zgodovinarju ddr. Igorju Grdini, ki jim je še dodatno osvetlil življenje in delo dr. Kosa.
Direktorica Javnega zavoda Ratitovec Andreja Ravnihar Megušar je napovedala, da bodo v sodelovanju z društvi priredili še dva dogodka v počastitev stote obletnice smrti dr. Kosa. Petega aprila bodo v galeriji Muzeja Železniki odprli razstavo Gojmirja Antona Kosa, 12. aprila pa načrtujejo še strokovni posvet o Francu Kosu in njegovih sinovih.