V vrhu razvitosti občini Komenda in Trzin

Komenda – Občini Komenda in Trzin že nekaj let zasedata najvišji mesti v izračunih koeficientov razvitosti, ki povedo, koliko je posamezna občina pod oziroma nad povprečno razvitostjo občin v državi, ki jo ponazarja koeficient ena. Pri prvi tokrat znaša 1,34, pri drugi 1,32; sledijo Domžale s koeficientom 1,25, med prvo deseterico pa so še Cerklje in Žiri (1,23) ter Šenčur (1,22).

Ministrstvo za finance izračune opravi na podlagi uredbe o metodologiji za določitev razvitosti občin, ki jo vsaki dve leti izda vlada, pri čemer upošteva več kazalnikov: bruto dodano vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnovo za dohodnino na prebivalca občine, število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine, stopnjo registrirane brezposelnosti in delovne aktivnosti, indeks staranja prebivalstva občine, oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, opremljenost s kulturno infrastrukturo, delež območij Natura 2000 v občini in poseljenost.

Glede na izračun sta vodilni občini upravičeni do 50-odstotne podpore investicij s strani države, ostalim navedenim občinam bo v tem in naslednjem letu pripadal 60-odstotni delež pri sofinanciranju. Tega ima na območju širše Gorenjske še Mengeš, za katerega je bil izračunan koeficient 1,21. Do 70-odstotnega sofinanciranja so upravičene občine Naklo, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Kranj, Kamnik, Bled, Jesenice in Medvode, pri katerih koeficienti segajo od 1,18 do 1,10. Na seznamu občin z 80-odstotnim obsegom sofinanciranja – teh je na ravni države največ – so Žirovnica, Kranjska Gora, Vodice, Radovljica in Preddvor, ki ima koeficient 1,01. Pri štirih gorenjskih občinah – Jezersko, Tržič, Bohinj in Gorje – so koeficienti nižji (od 0,99 do 0,93), zato imajo pravico do 90-odstotne podpore investicij iz državnega proračuna.

In kaj kaže primerjava novih in predhodnih koeficientov (za leti 2022 in 2023)? V večini gorenjskih občin so novi malenkost nižji, kar pri Škofji Loki vpliva tudi na delež sofinanciranja; ta se povečuje s 60 na 70 odstotkov. Pri Kranjski Gori je obratno: delež se zmanjšuje z 90 na 80 odstotkov, saj je koeficient razvitosti narasel z 0,98 na 1,06.