Močvirski tulipan ali žerjavček je ogrožena in zaščitena vrsta, zato si v Trzinu še posebej prizadevajo, da bi njegova rastišča v občini ohranili. / Foto: Janja Železnikar

Žerjavček, rastlina številnih imen

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. september 2021 / 09:17

Občina Trzin, ki leži na skrajnem robu Gorenjske, je ena najmanjših pri nas in za številne zgolj urbano predmestje Ljubljane, a tod se nahaja edino rastišče močvirskih tulipanov na Gorenjskem ali žerjavčkov, kakor jim pravijo Trzinci.

V Blatnicah, kjer je najobsežnejše in delno še ohranjeno poplavno območje ob spodnji Pšati med Trzinom in Dragomljem, so še ohranjeni mokrotni travniki z rastišči močvirskih tulipanov. Zabeleženih je vsaj šest bogatih rastišč močvirske logarice.

Žerjavčke stroka pozna pod številnimi imeni. Najbolj pogosto je močvirska logarica ali močvirski tulipan, tudi gizdava logarica in cesarski tulipan, ali pa škorci, zvonček in ciganček. Kot žerjavčke te krhke in pri nas zaščitene rastlinice značilne škrlatno-rdeče barve z vzorcem šahovnice iz družine lilijevk, ki zrastejo od 15 do 30 centimetrov visoko, poznajo le v Trzinu, tu pa so nanjo tako ponosni, da so jo uvrstili celo v občinski grb.

»To čudovito rastlino najdemo na vlažnih, bolj kislih in negnojenih tleh, lahko občasno poplavljenih travnikih in v nižinskih poplavnih gozdovih. Cveti od zgodnjega marca do poznega aprila, navadno na vlažnih, s hranili revnih travnikih, svetlih, vlažnih gozdovih ali njihovih obronkih, v bližini potokov in rek. Občutljiva je na znižan vodostaj na rastišču in na gnojenje oziroma spremembe v količini dostopnih hranil. Rastišča močvirskega tulipana najdemo od zahodne Evrope do Kavkaza, v Sloveniji pa v okolici Ljubljane, na Ljubljanskem barju, v Trzinu in Dragomlju, na Dolenjskem raste na Radenskem in Ribniškem polju, v okolici Kostanjevice na Krki ter v Krakovskem gozdu; v severovzhodni Sloveniji pa v Prekmurju – v okolici Ptuja, ob reki Pesnici in Ledavi. V občini Trzin so nekdaj žerjavčki rasli na območju Mlak, v sedanji obrtnoindustrijski coni, ob Pšati pred melioracijami v 60. letih 20. stoletja. Zgovorna so stara ledinska imena Mlake, Za vaka, Blatnice ... Danes so rastišča močno skrčena in omejena na skrajni jugovzhodni del občine Trzin,« pravi Janja Železnikar, kustosinja Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je pred dnevi o žerjavčkih in drugi pomembnejši naravni dediščini v občini Trzin pripravilo razstavo. Poudarila je še, da danes žerjavčki rastejo le še na ohranjenih mokrotnih travnikih v Blatnicah, so pa jih pred leti opazili tudi ob potočku na zahodni strani trzinske obvoznice, kjer naj bi bili iztrebljeni.

Njihova rastišča se krčijo zaradi intenzivne košnje, prekomernega gnojenja, spreminjanje travnikov v njive, izsuševanja travnikov ali pa zaradi poplav oz. višje talne vode. Prav tako jim škoduje težka kmetijska mehanizacija, saj poškoduje oz. uniči čebulice. Vse od leta 1949 je močvirski tulipan na seznamu ogroženih in zaščitenih vrst, kar pomeni, da ga ne smemo trgati, še posebej pa ne smemo izkopavati čebulic z namenom presajanja.

V trzinskem grbu, na zastavi in v celostni podobi Občine Trzin se je žerjavček znašel leta 1999, in to po javnem natečaju, po katerem sta v ožji krog prišla žerjavček in sekirica, po kateri so Trzinci znani daleč naokoli. Z anketo so se občani Trzina z osemdesetimi odstotki odločili za žerjavčka.