Dom Planika pod Triglavom

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 19. september 2021 / 14:39  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (320)

Triglav s svojim Aljaževim stolpom je neuradni center Slovencev. Njegov nepogrešljivi del je seveda tudi Dom Planika, ki stoji na južni strani Triglava na visoki planoti Ledine na 2401 metru nadmorske višine pod vrhom Triglava z 2864 metrov nadmorske višine. Podrobnejše natančne meritve geodetske uprave so sicer pokazale, da meri najvišji slovenski vrh 2.863,65 metra, kar je 34 centimetrov manj kot ob zadnji meritvi, ki so jo opravili leta 1985. To ne pomeni, da se je eden od simbolov Slovenije znižal, le meritve so zaradi večje kakovosti podatkov in sodobne opreme bolj natančne kot prej.

Prvo kočico pod Triglavom so zgradili pobudniki za ustanovitev društva Triglavski prijatelji iz Bohinja. Odprli so jo 18. septembra 1871 in jo imenovali Triglavski tempelj. Kočica je propadla že do leta 1875. Na njenem mestu je Nemško-avstrijsko planinsko društvo zgradilo leta 1877 novo kočo. Leta 1880 jo je prodalo avstrijskemu Turistovskemu klubu, ki jo je obnovil in 3. avgusta 1880 odprl pod imenom Koča Marije Terezije. Zraven koče so 13. avgusta 1911 odprli nov Dom Marije Terezije. Po prvi svetovni vojni je dom prevzelo SPD (Slovensko planinsko društvo) in ga preimenovalo v Aleksandrov dom. Koča je postala obmejna stražnica.

Po drugi svetovni vojni je dom in kočo prevzelo PD Gorje, postojanka pa je dobila sedanje ime. Leta 1987 so dotrajano kočo (karavlo) porušili in namesto nje postopoma zgradili večjo depandanso, ki so jo slovesno odprli in blagoslovili 19. avgusta 1992. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev in točilni pult. Na klopeh pri domu je 40 sedežev. V desetih sobah je 82 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 41 ležišč. Obstajata tudi umivalnica z mrzlo vodo in WC. Gostinska prostora ogrevajo s pečmi in centralno kurjavo (sončne celice). Vodo dobivajo s kapnico. V domu sta agregat in fotovoltaični sistem za elektriko in seveda tudi mobitel.

Od severovzhoda proti vzhodu vidimo na obzorju Karavanke in Kamniške Alpe. Pred njimi je viden del gorenjske ravnine z Bledom in Radovljico, v ospredju pa greben nad dolino Krme z vrhovi od Debele peči do Draških vrhov, Tosca in Vernarja. Proti jugu seže pogled do Snežnika, Kvarnerskega zaliva z otokoma Krk in Cres, Učke, Slavnika, Nanosa do Tržaškega zaliva s Trstom. Spredaj vidimo nad Bohinjsko kotlino venec Spodnjih Bohinjskih gora, v bližini pa Velo polje, Fužinske planine, Mali in Veliki Stog ter Mišelj vrh. Od juga proti zahodu se v bližini zvrstijo Mišeljska glava, Hribarice, Zelnarica in Kanjavec, zadaj pa se kaže vrh Krna. Proti zahodu zapirata pogled bližnja Rjavec in Šmarjetna glava, na severni strani planote pa se dviga južno ostenje Triglava.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem se je 13. 9. 1827 rodil učitelj, publicist, urednik, pisatelj Matej Močnik. Od leta 1883 je urejal stanovski časopis Učiteljski tovariš.

V Škofji Loki se je 13. 9. 1864 rodil gozdar Avgust Guzelj. Več let je poučeval gozdarstvo na kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu in prirejal poljudna predavanja za gozdne posestnike.

Na Križu pri Komendi se je 14. 9. 1840 rodil narodni buditelj Nikomed Ravnihar. Njegov oče Janez Ravnihar je bil oskrbnik gradu Križ. Imel je štiri brate, med katerimi velja omeniti pravnika in politika Ludvika in narodnega buditelja Franca. Leta 1863 je izdal Kratek kranjsko-slovenski besednjak, s katerim je želel iz slovenskega jezika iztrebiti tujke.

V Ljubljani se je 17. 9. 1753 rodil Avguštin Sluga. Od leta 1800 do 1842 je bi župnik in dekan v Kranju. Predlagal je, da bi v mestu zgradili bolnišnico, vendar so oblasti menile, da to ni potrebno. Kranj je sedaj po številu prebivalcev tretje največje mesto v Sloveniji, vendar brez bolnišnice …