Od leve: Dušan Polajnar, Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janez Dovžan in Janko Ažman / Foto: Tina Dokl

Večer z Mojstranškimi vevericami

Skupina alpinistov gorskih reševalcev je s svojimi dosežki postavila svoj mali kraj na zemljevid alpinističnega sveta, ob tem pa so ostali skromni. To so legendarne Mojstranške veverice Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janez Dovžan in Janko Ažman, ki so jih ob nedavnih Aljaževih dnevih povabili na dovški oder. Najprej so počastili spomin na pokojna člana naveze Zvoneta Koflerja in Miha Smoleja. V članku je predstavljen le drobec vsega, kar so povedali in doživeli, o vseh njihovih dosežkih bi se morala brati knjiga ...

Od kod sploh ime Mojstranške veverice? »Leta 1960 smo začeli plezati najprej lažje plezalne smeri v naših gorah, kot sta Brojanov raz v Stenarju in severna stena Debele peči. Vsa leta naprej se je težavnost vzponov nadaljevala do skrajno težkih smeri, kot sta Čopov steber v Severni triglavski steni in Aschenbrennerjeva smer v Travniku. Z Dolomiti smo se prvič srečali leta 1967, to je bila za tiste čase kar mini ekspedicija. Lastnih prevozov nismo imeli, zato smo najeli dva domačina, ki sta nas z avtom pripeljala do vznožja Treh Cin in kjer smo ob koči Lavaredo postavili tabor oziroma šotore. V enem tednu smo naredili več skrajno težkih vzponov (Super Direttissima, raz Cortinskih veveric, Direttissima Camillotto - Pellissier ...). Na poti domov smo si ogledali Cortinno d'Ampezzo, kjer smo opazili vodniško pisarno Cortinskih veveric. To so bili alpinisti, smučarji, delavci na terenu, ki so delali enako, kot smo mi delali pri nas. V njihovi vodniški pisarni smo videli znak veverice, izvezen na levem rokavu rdečega puloverja. Take puloverje nam je pozneje spletla mama Janeza Brojana in tako smo si dali ime Mojstranške veverice. To je bilo povsem spontano, interno pa smo se dogovorili, da alpinist iz Alpinističnega odseka Mojstrana pridobi naziv Mojstranška veverica, če spleza vsaj dve težki smeri doma in dve težki smeri v tujini,« je pojasnil Klavdij Mlekuž.

Cortinske veverice so kot društvo ustanovili leta 1939. Aktivnosti, ki jih še vedno izvajajo, segajo od promocije plezanja do reševanja v gorah, smučanja in organizacije športnih dogodkov. »Če so naši 'prekopirali' to ime, poglejmo, kaj so tudi pri nas naredili,« je izzval Dušan Polajnar, tudi gorski reševalec, ki je na dovškem odru ob nedavnih Aljaževih dnevih vodil pogovor z legendarnimi Mojstranškimi vevericami Janezom Brojanom, Klavdijem Mlekužem, Janezom Dovžanom in Jankom Ažmanom.

Najprej na hišno goro

Hišna gora Mojstranških veveric je Triglav s svojo mogočno severno steno. Leta 1964 je Klavdij Mlekuž z Mitjem Koširjem preplezal smer na Črni graben. Za tiste čase je bila to zelo zahtevna tura, je pojasnil Mlekuž, poleti je skala gladka, pozimi v ledu gre s pomočjo cepinov nekoliko lažje. Leta 1969 sta Janko Ažman in Zvone Kofler preplezala smer v Sfingi, ki je dobila ime Raz Mojstranških veveric. »Plezali smo v gojzarjih. Nahrbtniki so bili težki od vsega železja (železnih karabinov in druge težke opreme). Nismo imeli varovalnih plezalnih pasov, ampak 'štrik' okrog pasu in smo bili potem kar malo otečeni,« se spominjajo tistih let.

Črna stena v Triglavu nima zaman tega imena, pa je pojasnil Janez Dovžan. »Je obupna, trda, mokra, cele plošče se trgajo. Z Marjanom Manfredo sva se v Veliko črno steno poganjala kot dva kozla, a sva 'stisnila rep med noge' in se raje odločila za Malo črno steno ter jo kot prva preplezala leta 1976.«

V steni tri generacije

Janez Brojan je skupaj s tedaj osemdesetletnim očetom Janezom, alpinistom, gorskim reševalcem in gorskim vodnikom, ter desetletno hčerko Eriko leta 1986 opravil vzpon naveze treh rodov po slovenski plezalni smeri v severni steni Triglava. »Oče kot oče ni mogel biti pri miru niti pri teh letih. Pa sva v debati prišla do tega, da bi bilo fino, če bi kar tri generacije to preplezale,« je pojasnil Brojan mlajši. Uspelo jim je.

Na najvišjih gorah sveta

Med Mojstranškimi vevericami najdemo Janka Ažmana, ki je leta 1972 v južni steni Makaluja premagal magično mejo osem tisoč metrov brez kisika. Med njimi je alpinist, gorski reševalec, inštruktor in reševalec-letalec, ki ima za seboj več kot 750 reševalnih akcij in je bil več kot četrt stoletja načelnik postaje Gorske reševalne službe (GRS) Mojstrana Janez Brojan. Med njimi je tudi alpinist, ki je bil zaradi svojih podvigov že leta 1964 najmlajši med kandidati za Himalajo, član odprave Anapurna leta 1969 Klavdij Mlekuž. Med Mojstranškimi vevericami sta alpinista, ki sta skupaj s kolegi leta 1973 kot prva Slovenca plezala na El Capitan, navpično skalnato tvorbo v ameriškem narodnem parku Yosemite Janez Dovžan in pokojni Miha Smolej.

Mojstranške veverice so preplezale zahtevne prvenstvene vzpone. »Tri dni bi najmanj trajalo, da bi podrobno predstavili alpinistično in reševalno delovanje v zahtevnih vremenskih razmerah,« je ponazoril Dušan Polajnar. O vseh njihovih dosežkih bi se morala brati knjiga.

Poudarimo (le) prvo slovensko alpinistično odpravo, ki je osvojila tehnično zahteven 7398 metrov visok Istor-o-Nal v pakistanskem himalajskem Hindukušu. Letos je petdesetletnica te odprave. Na vrh sedemtisočaka sta junija 1971 stopila Janko Ažman in Zvone Kofler. Pri sestopu sta zdrsnila po snežno-ledenem strmem pobočju in se močno poškodovala. Delo odprave se je v celoti preusmerilo v reševanje ponesrečenih in to je bila tudi prva uspešna reševalna akcija v taki višini. Žal pa je Zvone Kofler tragično preminil ob vračanju odprave domov.

Izjemna je zgodba o požrtvovalnem reševanju prijatelja v veliki steni Makaluja leta 1975, ki je bila na meji mogočega. Proti vrhu osemtisočaka se je najprej odpravil Janez Dovžan, nekoliko kasneje še Zoran Bešlin. Medtem ko je Dovžan lepo napredoval, pa je bil Bešlin počasnejši, a je želel doseči vrh. Kljub temu da je pri vzponu pogosto čakal prijatelja, je Dovžan dosegel vrh sam, potem pa začel sestopati. Prijatelj Zoran se ni vrnil in naslednjega dne se je Dovžan, pošteno izmučen od vzpona na vrh in že brez dodatnega kisika, brez pomišljanja znova podal nazaj gor proti vrhu iskat svojega prijatelja. Brez uspeha. Proti večeru je iz tabora pet, kamor je Dovžan znova sestopil, slišal glasove. Zanesel se je le na svoje moči, kolikor mu jih je še ostalo – in prijatelju rešil življenje.

Gorsko reševanje

Leta 1959 je bila nesreča alpinista v Brojanovem razu v Stenarju, to je bila tudi prva samostojna reševalna akcija Mojstranških reševalcev. Klavdij Mlekuž je kot najmlajši reševalec prvič sodeloval v reševalni akciji julija 1963 v Brojanovem razu. Kakšna logistika je bila potrebna, da so najprej organizirali prevoz s kamionom v Vrata, da so reševalci potem splezali do ponesrečenca v steno, tudi sami slabo varovani. Tema je že bila, ko so dosegli vrh stene, ponesrečenca, bil je krepke postave, pa so nosili v reševalnem sedežu ... Naslednje jutro so se šele vrnili v dolino.

Janez Brojan je pojasnil: »Do leta 1970, 1972 so vse akcije trajale, kolikor časa so trajale ... Naredilo se je, da smo imeli v sedmih dneh tudi osem reševanj, ampak vse peš in še v službo smo hodili vmes. Ko je enkrat začel pomagati helikopter, je ta razvoj kar hitro napredoval. Danes je praktično več kot polovica reševanj s pomočjo helikopterja. Čeprav je to tehnično sredstvo, je pomoč ogromna, saj helikopter na mesto ali v bližino mesta nesreče reševalce pripelje spočite.«

Smučali s Triglava

Tudi z ekstremno smučarijo so se začeli ukvarjati. S Stenarja, Bovšega Gamsovca, Pihavca ... Janez Brojan, Franci Mrak in Mitja Košir so leta 1973 na predlog Toneta Fornezzija - Tofa prvič smučali z vrha Triglava.

Od leta 1972 GRS Mojstrana organizira Koflerjev memorial, tekmovanje gorskih reševalcev, ki se ga udeležujejo tudi smučarji-gorski reševalci iz sosednjih držav. Za mlade člane planinskih društev od leta 1988 poteka vsakoletno srečanje Alpe Adria.

Velikokrat so bili na Triglavu in razobesili zastavo. »Zadnja priložnost je bila na Triglavu pred tridesetimi leti, ko je nastala država Slovenija. Tudi tukaj smo bile Mojstranške veverice zraven,« se spominja Janez Brojan.

Imeti voljo, sanjati

Člani alpinističnega odseka PD Dovje - Mojstrana so sodelovali pri vzgoji in izobraževalnem delu v različnih komisijah tako v regiji kot v širšem prostoru. Gorski reševalci delujejo v GRS Slovenija. Imajo predstavnike v izvršnem odboru svetovne komisije za gorsko reševanje. Iz plezanja v skalah se je čez leta razvilo tudi prosto plezanje na umetnih stenah. »Človek bi pomislil, da gre za strahotne spremembe; že takrat, ko smo bili mi na višku odprav. A mi smo obvladovali čas, čas pa ima danes popolnoma druge dimenzije. Edina stalna stvar so spremembe. Tudi današnji mladi jih imajo možnost (po)iskati, samo treba si jih je želeti. Imeti voljo, sanjati. Vam povem, sanje se uresničijo,« je sklenil Janez Dovžan.

Mojstranške veverice so prejemniki številnih priznanj. Janez Brojan pa je kot prvi Slovenec v italijanskem Pincolu leta 1998 prejel najvišje mednarodno priznanje za solidarnost v gorah – za nesebična dejanja in pomoč ljudem v stiski. »Takrat sem rekel, ni to priznanje samo meni v čast, ampak v čast slovenske GRS,« je poudaril. Vsem Mojstranškim vevericam pa je skupno, kot je poudaril Dušan Polajnar, da so imeli močno zavest in so se tako doma kot v tujini ponosno predstavljali kot Slovenci.

Oddajte svoj komentar

Kranj 23°

pretežno jasno
vlažnost: 58 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

6/24

nedelja

13/24

ponedeljek

11/24

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

PRIREDITVE / Tržič, 26. september 2021

Plesne poti Vzhoda

PRIREDITVE / Tržič, 26. september 2021

Plesne poti Vzhoda

IZLETI / Kranj, 28. september 2021

Kolesarski izlet do Bistrice pri Tržiču

RAZSTAVE / Kranj, 30. september 2021

Razpis za sodelovanje na razstavi ročnih del

IZLETI / Šenčur, 30. september 2021

Izlet v Maribor in na Mariborsko Pohorje

IZLETI / Kranj, 2. oktober 2021

Pohod po medvedjih stopinjah

IZLETI / Brezje, 2. oktober 2021

Romanje po Rožnovenski poti

 

 
 

 

 
 
 

Igorja pogrešajo od nedelje / 11:58, 26. september

In kam je rekel, da gre? A je domačim povedal, kam se odpravlja?

Sto jih je v intenzivni negi / 09:00, 25. september

Strah, strah...Nov dan, novo strašenje !! Strah je izredno učinkovito in močno orožje, sploh v rokah ljudi s posebnimi značajskimi lastnostm...

Sto jih je v intenzivni negi / 21:48, 24. september

Gledate oddajo zdaj na TV 1. ......... Tipična oddaja, ki zamori množico. Kot napr. v primeru alarma, laufa folk v zaklonišče. V momentu je ...

Sto jih je v intenzivni negi / 19:11, 24. september

dekontaminirajo

Sto jih je v intenzivni negi / 19:09, 24. september

MENE pa zanima, kako se dokentamirajo ti zdravstveni delavci.
ZAKAJ delajo v teh skafandrih, saj naj bi bili cepljeni.. in so varni. imuni. Tako kot drugi cepljeni...

Moje portugalsko življenje, 1. del / 10:33, 24. september

Čestitke za pogum in srečno!

Najmočnejši motiv so poti / 20:42, 23. september

Na razstavljenih fotografijah je cca 2/3 obrobe z okvirjem, samo cca 1/3 pa zaseda fotografija.Če se cinično izrazim, fotografija ne moti.P...