Skrajni čas, da se »prebudimo«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 5. september 2021 / 18:10  

O življenju v času podnebnih sprememb pripoveduje razstava Na vroči strani Alp, ki si jo je v teh dneh mogoče ogledati v Sokolskem domu v Škofji Loki. S fotografijami so nazorno prikazali, da podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo življenju, kot ga poznamo danes, a da obenem še ni vse izgubljeno: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo, sporočajo pripravljavci razstave.

Razstavo Na vroči strani Alp, ki orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov, je Občina Škofja Loka pripravila v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj. »Razstava prikazuje, kako bomo živeli v Sloveniji, če se ne bomo ozirali na podnebne spremembe, že konec 21. stoletja – to ni neka oddaljena prihodnost, ampak čas, v katerem bodo živeli naši otroci,« poudarja Urban Kristan z oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini in dodaja, da podnebne spremembe prav tako niso nekaj, kar bi se dogajalo na drugem koncu sveta, ampak so tukaj in zdaj. »Spomnimo se samo poplav v Železnikih, nekaj let zatem je poplavljala Poljanska Sora, nato je škofjeloško območje prizadel še žledolom, ki mu je sledil napad lubadarja.« Zato je razstava po besedah Jerneja Tavčarja iz Občine Škofja Loka po eni strani opomin, obenem pa klic k 'prebujenju'. »Imamo čas – čeprav je že skrajni čas – da uberemo drugo, trajnostno pot in da s sonaravno rabo oziroma usklajenim sobivanjem z naravo Slovenija ostane oziroma spet postane mozaični vrt biodiverzitete.«

Čas je za ukrepanje

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja in naraščanje temperature zraka je tudi v prihodnosti neizogibno, odvisno pa bo od tega, kako uspešni bomo pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, opozarjajo pri Umanoteri. »Če izpustov ne bomo znatno zmanjšali, bo do konca stoletja povprečna temperatura pri nas lahko kar do pet stopinj višja kot danes.« Posledica tega bodo izrazitejše suše na eni strani ter pogostejše ujme in poplave na drugi strani, opozarja Urban Kristan. »A razstava nima namena vzbujati strahu,« poudarja. Pripravili so jo kot opozorilo, da so podnebne spremembe resna grožnja življenju, kot ga poznamo danes, če bomo vztrajali pri življenjskem slogu, ki povzroča podnebne spremembe. Obenem pa želijo spodbuditi zavedanje, da se takšni prihodnosti še lahko izognemo. K temu lahko prispevamo vsi tudi kot posamezniki s spremembo življenjskega sloga, ki je ta čas naravnan izrazito potrošniško. »Že dvajset let govorimo o podnebnih spremembah in da se je treba prilagajati; ob tem vsakič rečemo, da imamo še čas, a tudi to obdobje, ko še imamo čas, se izteka,« je poudaril Kristan.

Z razstavo tako zelo nazorno prikažejo, po kateri poti bo šla tudi Slovenija, če ne bomo storili ničesar, da bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. »Poletja bodo ob koncu 21. stoletja zelo vroča. V nižinskih delih Slovenije bo tudi do devetdeset vročih dni s temperaturo nad trideset stopinj Celzija letno. Več bo tudi tropskih noči, ko se temperatura ponoči ne spusti pod dvajset stopinj Celzija.« Dolga vroča obdobja bodo posebno neprijetna v mestih, kjer učinek toplotnega otoka dodatno povečuje toplotno obremenitev prebivalcev, poudarjajo snovalci razstave. Skupna količina padavin poleti in jeseni se v prihodnje ne bo bistveno spremenila, drugačna pa bo njihova razporeditev. »Toplejši zrak lahko namreč zadrži več vlage, preden se ta sprosti v obliki padavin. Zato bodo sušna obdobja daljša, prekinjale pa jih bodo močne padavine.« Kot opozarja Tavčar, so tujci ta čas še navdušeni nad zeleno Slovenijo in našo dobro pitno vodo, ki priteče iz pipe. »In ravno zato se mogoče še niti ne zavedamo, da smo prišli do točke, ko se bo zgodilo, kar je prikazano na fotografijah, če ne bomo nič naredili: Kras ne bo več zelena oaza, kjer se pasejo lipicanci, ampak bo bolj podoben tropski stepi ali savani; Julijske Alpe, ki so ta čas zelene in vzbujajo prijetne občutke, bodo postale devastirana sušna pokrajina; najbolj šokantna pa je mogoče podoba poplavljenega Tartinijevega trga v Piranu.« Zato je po njegovih besedah treba nujno ozaveščati ljudi, da vsak lahko začne pri sebi, da bi zmanjšali vpliv na okolje. »Preveč samo govorimo, zdaj je čas za akcijo.«

Vode bo včasih preveč, včasih premalo

Podnebne spremembe bodo namreč vplivale na to, da bo pridelovanje hrane vse bolj zahtevno, vode bo včasih preveč, drugič premalo, vročina in nove bolezni bodo ogrožale zdravje. Podnebne spremembe bodo tudi razlog za selitve. Časa za ukrepanje pa je vse manj, opozarjajo snovalci razstave. »Kriza, ki jo prinašajo podnebne spremembe, je največji izziv, s katerim se je človeštvo kdajkoli soočilo. Da bi preprečili najbolj nevarne posledice podnebnih sprememb, bi morali še pred sredino stoletja postati podnebno nevtralna družba. To pomeni, da izpusti toplogrednih plinov, ki jih ustvarjamo s svojim načinom življenja, ne bi smeli biti večji od zmožnosti naravnih ponorov, da jih odstranijo iz ozračja.« Naš največji ponor toplogrednih plinov so gozdovi in travinje, a čeprav pokrivajo večinski delež Slovenije, uspejo iz ozračja odstraniti le majhen delež naših izpustov. »Ker je zmožnost naravnih ponorov omejena, je za doseganje podnebno nevtralne družbe treba močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.« Podnebno krizo, s katero smo soočeni, lahko ublažimo le skupaj, še dodajajo. »Regije, države in občine, ki bodo smelo zakoračile v smeri podnebno nevtralne družbe, ne bodo samo izpolnile svoje odgovornosti, ampak bodo svojim prebivalcem omogočile zdravo življenjsko okolje, nove razvojne priložnosti in zelena delovna mesta.«

Ključno vlogo pri prehodu v podnebno nevtralno družbo imajo lokalne skupnosti. »Politike prehoda v podnebno nevtralno družbo se v praksi najbolj vidno uresničijo na lokalni ravni. Tudi posledice podnebnih sprememb najbolj občutimo v svojem (mikro)okolju.« Odgovorne lokalne skupnosti zato krepijo svojo odpornost s prilagajanjem podnebnim spremembam in obenem naredijo vse, kar je v njihovi moči, za zmanjšanje svojega vpliva na podnebje, kar vključuje trajnostno urejanje prostora, vzpostavljanje povezanega lokalnega krožnega gospodarstva, spodbujanje pešačenja, kolesarjenja in javnega prevoza, celovito energetsko prenovo stavb, spodbujanje lokalne oskrbe z ekološko pridelano hrano, skupnostne projekte sonaravne izrabe lokalnih obnovljivih virov energije ter trajnostno upravljanje z gozdom in vodnimi viri. Po besedah Jerneja Tavčarja je njihova občina sprejela kup strategij na tem področju pod geslom Zelena Loka, modro mesto. »In to že leta prej, preden je to postalo nujno ali modno.« Trajnostna načela so vgrajena v vse razvojne programe. »Ni projekta, ni procesa, v katerem ni vgrajenih trajnostnih prvin.«

Vsak lahko prispeva svoj delež

Zgodba o uspešnem boju proti podnebnim spremembam se sicer začne pri vsakem od nas – kot posamezniku, potrošniku, politiku, podjetniku, staršu, učitelju ... kot aktivnemu državljanu, še opozarjajo pri Umanoteri in pozivajo: »Začnimo danes. Prisilimo politike k ukrepanju, spremenimo svoje navade in navdušimo tudi druge. Zaupajte znanosti, določite svoje prednostne podnebne ukrepe.« K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov lahko posamezniki največ storijo tako, da razvijajo nepotrošniški življenjski slog, se izogibajo letalskim prevozom, v čim večji meri živijo brez avtomobila, uživajo čim manj mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšujejo količino zavržene hrane, varčujejo z energijo in se oskrbujejo z energijo iz obnovljivih virov ter skrbijo za gozdove, ki so pljuča našega planeta. »Ne le s spremembo svojega življenjskega sloga – izpuste lahko pomagate zmanjšati tudi s spodbujanjem pogovorov o podnebnih spremembah v svojem okolju in z uvedbo trajnostnih ukrepov na svojem delovnem mestu ali v šoli.«

Razstava, ki je bila od sredine avgusta na ogled v avli Sokolskega doma, se zdaj seli v njegovo preddverje, kjer si jo bo mogoče ogledati do sredine septembra. V želji, da bi razstava dosegla še več ljudi, pa na občini načrtujejo, da bi jo v prihodnje postavili še v okviru panojev na Mestnem trgu.