Prostovoljstvo živim in delam

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 30. avgust 2021 / 14:38  

Tako pravi Tončka Galjot iz Železnikov, ki je že šestdeset let prostovoljka pri Rdečem križu.

»Prostovoljstvo so mi privzgojili že starši. Opazovala sem mamo in očeta, kako sta spremljala dogajanje na Češnjici in v okolici ter pomagala, če je bilo treba,« se spominja 79-letna Tončka Galjot, ki se tudi sama že vse življenje posveča pomoči drugim. Za prostovoljno delo je prejela številna priznanja, nazadnje junija letos plaketo Državnega sveta za leto 2020, ki ji je v izredno čast. Že šestdeset let je namreč prostovoljka Rdečega križa Slovenije (RKS). Je predsednica njegove Krajevne organizacije (KO) Češnjica, kjer je bila pred tem več kot štirideset let tajnica. »Prostovoljstvo živim in delam. Poleg družine je to moja največja naloga in v veliko veselje mi je, če mi uspe pomagati,« je povedala Tončka ter dodala, da po vseh teh letih dobro pozna domačine in njihove potrebe. Upa, da ji bo zdravje še naprej omogočalo prostovoljno delo, čeprav si želi, da bi jo nekdo zamenjal na mestu predsednice, saj se bliža osemdesetemu letu.

KO Češnjica se je pridružila leta 1960 po opravljenem zdravstvenem tečaju Rdečega križa v Železnikih. Po letu 1963 je opravljala tajniška dela, še danes pa hrani arhiv, ki obsega dokumentacijo vse od leta 1957 dalje. Po smrti dolgoletnega predsednika Filipa Bernika je leta 2005 prevzela vodenje KO Češnjica, ki pokriva kraje vse do Rudna, Dražgoš, Podlonka, Prtovča in Studena, po letu 1990, ko je zamrlo delo KO Železniki, pa tudi območje KO Železniki z okolico in Zali Log. »Imam okoli 15 sodelavk, pokrivamo celotno področje in spremljamo potrebe občanov. Sodelujemo z občino in njeno socialno službo, pomaga nam podmladek Osnovne šole Železniki. Strokovno pomoč nam nudi Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka. Pomaga pri razdelitvi prehrambnih paketov, mesečno je na našem območju od deset do dvanajst prejemnikov, saj v občini nimamo ustreznih prostorov. S pobrano članarino pa pomagamo pri plačilu položnic.« Kot pravi Tončka, se trudijo prepoznati stiske posameznikov, ki svoje težave skrivajo, hkrati pa so pozorni, da ne pride do izkoriščanja humanitarne pomoči in da gre v prave roke.

Upa, da se koronarazmere ne bodo drastično poslabšale in da bodo spet lahko obiskovali ostarele in bolne. Vsako leto poskrbijo, da se občani, stari več kot 75 let, decembra razveselijo voščilnice. Tončka ročno napiše naslove na okoli 350 ovojnic. Gre za majhno pozornost, ki marsikomu zelo polepša praznike. »Mnogi mi povedo, da je bila to edina voščilnica, ki so jo prejeli,« nam je zaupala. Posebno pozornost posveča tudi organizaciji krvodajalskih akcij v Železnikih, ki so po številu krvodajalcev zelo uspešne. Tega ne bi bilo brez razumevanja podjetij, je poudarila Tončka, ki je bila tudi sama krvodajalka, kri je darovala tridesetkrat. RKS ji je med drugim podelil priznanji za zasluge pri krvodajalstvu in za dolgoletno plemenito delo pri razvoju krvodajalstva na Slovenskem.

Tončka je tudi prejemnica najvišjega priznanja RKS – plakete, ki jo je prejela za uspešno usklajevanje delovanja kriznega centra po katastrofalnih poplavah leta 2007 in skrb za pravično razdelitev prispele materialne pomoči. V svoji zbirki ima še bronasti in srebrni znak RKS, posebno priznanje, da s pomočjo humanosti premaguje stiske drugih, pa tudi priznanje za požrtvovalno delo v škofjeloški območni organizaciji RKS, v kateri je bila vrsto let v upravnem odboru, sedaj pa je predsednica nadzornega odbora. Pred leti je prejela tudi občinsko priznanje za življenjsko delo prostovoljcev.

Država bi po mnenju Tončke morala narediti več za ljudi v stiski. »Ob centrih za socialno delo in drugih državnih službah je preveč odgovornosti na prostovoljcih. Ko je treba takoj ukrepati, smo prostovoljci Rdečega križa, karitas, gasilci, Civilna zaščita … prvi na tapeti. Te stvari bi morale biti urejene drugače,« je opozorila.

Moti jo tudi, da Rdeči križ nekateri dojemajo kot 'rdečo' organizacijo. Ustanovljena je bila že leta 1863. »Na terenu delamo prostovoljno ne glede na narodnost, vero, prepričanje. Vsi smo bratje,« je poudarila.