Odvetnik

Ob 170. obletnici rojstva Ivana Tavčarja objavljamo odlomke iz knjige Ivana Sivca Visoški gospod.

Kmalu po prihodu v Kranj sem izvedel, da ženske o meni večkrat izrečejo naslednje besede:

»Aja, mladi Tavčar, ta pa je res dobra partíja!«

To naj bi pomenilo, da bi se rada z menoj menila in morebiti celo poročila prav vsaka za to godna Kranjčanka. Govorile so tudi:

»Ta pa je dec! A veste, da se je v gostilni z nekim Kranjčanom stepel samo zato, ker mu je rekel, da nosi za Kranj preveč fin mestni frak!«

Fraka sem imel tedaj res že dva, oba sila gosposka, to pa zato, da bi se tudi na zunaj pokazal, da sem velik gospod. Stepel pa se nisem, temveč sem nekega smrkovca lastnoročno kresnil po nosu zato, ker mi je rekel, naj domačinke pustim pri miru. Ko pa mi je še dodal, da me bo tožil s pomočjo odvetnika Mencingerja, sem mu prisolil še eno krepko zaušnico, rekoč:

»Tako, da boš dobil vsaj večjo odškodnino!«

Kranj je bil seveda prav toliko veliko mesto, da se je vse takoj izvedelo. Tedaj je imelo namreč le dvesto šestdeset hiš, prebivalcev pa nekaj čez dva tisoč.

Tepel se pozneje nisem več, po mestu pa sem se na večer rad sprehodil predvsem zato, da so tudi fantje videli, da se nikogar ne bojim. Ker pa sem po mestnem tlaku hodil precej vzravnano in se samo najvišjim vljudno priklanjal, nižje pa sem načrtno prezrl, se je kaj kmalu po Kranju glede mojih znamenitih sprehodov, verjetno tudi zato, ker sem se pretežno sprehajal sam, spletla krilatica:

»Glejte, glejte, ta lepi Tavčar pelje sam sebe na sprehod!«

Te besede so me prvič doletele jeseni leta 1977, po tistem, ko sem na Dunaju opravil izjemno pomemben tretji rigoroz, tretji izpit, tokrat iz občega prava. Odločil sem se namreč, da bom iz prava doktoriral, saj mi je šel študij dobro od rok, v Kranju pa sem imel za študij v resnici nekaj več časa. Tretji rigoroz pa je pomenil samo še korak do mojega – doktorata! 

Marsikdo bi se ob takih in podobnih pripombah, kot so jih dajali Kranjčani,  jezil, meni pa so prav prijale, saj so tako rekoč o meni v tistih letih povedale vse.

Kmalu po opravljenem tretjem rigorozu nama je uspelo z gospodom Mencingerjem ustanoviti – kulturno-družabni klub. Pravzaprav sta bila na začetku kar dva. V mojem smo se več ukvarjali s pogovori o literaturi, s plesom in predavanji o javnem vedenju. Pri tem mi je presneto prav prišel Veselov Olikani Slovenec, v katerem je bilo glede tega zapisano tako rekoč vse. Na svojem stanovanju sem vedno prebral po eno poglavje, potem pa o tem gromko predaval predvsem – gospodičnam.

»Koliko vi veste!« so mi potem druga za drugo govorile z občudovanjem. »Pravi vseved ste!«

Vidite, kako pomembna je dobra knjiga!

V tem mojem klubu me je ena od starejših Kranjčank naskrivaj naučila tudi plesati. Za ples nisem bil kaj posebno nadarjen, a osnove sem vendarle toliko obvladal, da sem nazadnje celo sam učil plesat Kranjčanke. To niti ni bilo težko, ko pa imajo vse ženske ples same po sebi že v sebi in ko sem tej ali oni gospodični pokazal nekaj plesnih korakov, so takoj plesale bolje od mene.

Starejšo šolsko mladino sem za potrebe maturantskega plesa naučil plesati tudi četvorko, pa čeprav sem bil pri tem sam – najslabši plesalec!

Gospod Mencinger je imel hkrati z mojim svoj klub, katerega član sem bil tudi jaz. Posvečal se je predvsem zabavnim pravnim temam in literaturi. Ker sem preko Slovenskega naroda poznal na slovenskih tleh tako rekoč vse tedaj pomembne ljudi, sem v Kranj kot goste na literarnih večerih pripeljal veliko znanih osebnosti: gledališkega igralca Ignacija Borštnika, pisatelja Josipa Jurčiča, etnologa Matijo Murka in pesnika Simona Gregorčiča. Vsi večeri so v vse splošno zadovoljstvo uspeli zelo lepo.

Kaj kmalu sva z gospodom Mencingerjem ugotovila, da je Kranj premajhen za dva sorodna kluba, zato sva oba združila v enega samega. V Kranju sem se aktivno vključil tudi v delovanje Narodne čitalnice in kar precej pripomogel, da so o tem izvedeli vsi naročniki Slovenskega naroda. Kar se pa tiče tega časnika, naj še povem, da ni na veliko objavljal samo mojih člankov, temveč je rad poročal tudi o mojih osebnih uspehih, recimo o opravljenem tretjem rigorozu ali pa o mojem vpoklicu v vojsko. V tistem času – leta 1878 – je namreč Avstro-Ogrska zasedla Bosno in ker se je na jugu na veliko rožljalo z orožjem, sem bil tudi sam za mesec dni vpoklican na vojaške vaje. (Se nadaljuje)

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

delno oblačno
vlažnost: 98 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-7/4

sreda

-2/7

četrtek

-2/7

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.