Izvir ni namenjen kopanju

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / ponedeljek, 9. avgust 2021 / 10:43  

Izvir reke Kamniška Bistrica postaja vedno bolj priljubljen med kopalci, predvsem organiziranimi skupinami, ki podpirajo zdrav življenjski slog. A tako v Civilni iniciativi Kamniška Bistrica kot tudi na Občini Kamnik menijo, da kopanje pri izviru ni primerno ne z okoljskega vidika ne z vidika naravne in kulturne dediščine. Pravne podlage za prepoved kopanja sicer ni.

Kamniška Bistrica – Reka Kamniška Bistrica izvira v istoimenski dolini tik pod kamniškimi planinami v slikovitem kraškem izviru v obliki manjšega, približno tri metre globokega jezerca, ki ga še dodatno poglablja jez pred zidanim cestnim mostom. Kristalno čista izvirska voda tudi v najhujši poletni vročini redko preseže šest stopinj Celzija, kar pa privablja številne osvežitve željne.

Množičnost povzroča onesnaženost vode

Če so si nekdaj v njej noge ohlajali utrujeni pohodniki, pa se v zadnjem obdobju v izviru kopa vedno več ljudi, še posebej organiziranih skupin z od desetimi do dvajsetimi posamezniki, kar okoljevarstvenike zelo moti. »Načeloma sicer podpiramo zdrav življenjski slog, saj vemo, da je kopanje v naravnih in še posebej hladnih izvirskih vodah eden od načinov krepitve zdravja. Čeprav kopanje pri izviru Kamniške Bistrice ni izrecno prepovedano, pa se vendarle odpirajo številna vprašanja in dileme, saj gre za izjemno občutljivo naravno okolje, prav tako pa tudi za naravno znamenitost, ki jo obiskujejo številni sprehajalci, turisti in pohodniki. Dejstvo je, da tudi kopalci povzročajo onesnaženje vode. Preko njih v vodo vstopi veliko onesnaževal, kot so na primer bakterije iz sline, ostanki izločkov, onesnaženost kopalk, kožno tkivo, izločki lojnih žlez, znoj, slina iz nosu in grla, lasje, kozmetika in amonijak. To je problem v kopalnih bazenih, še večji pa v občutljivih naravnih okoljih, kjer sta flora in favna še posebej občutljivi. Spomnimo se, kakšne težave so se že pojavile v nekaterih najlepših slovenskih visokogorskih jezerih, kjer je vse bolj viden človekov vpliv. Ob nizkem pretoku vode je namreč izvir Kamniške Bistrice primerljiv z visokogorskimi jezeri,« pravi Dušan Letnar iz Civilne iniciative Kamniška Bistrica.

Ogrožanje občutljivega habitata

Problematike se zavedajo tudi na Občini Kamnik, kjer jih skrbi predvsem onesnaženje vode. »Občina Kamnik tako poleg tega, da daje pobude za zavarovanje pristojnim državnim organom, apelira tudi na vse, da se prenehajo kopati v izviru, tako zaradi naše pitne vode kot zaradi samega izvira, izvirskih živali in rastlin, ki jih ta množična dejavnost že močno ogroža. Na to opozarja tudi dr. Rajko Slapnik, predsednik Jamarskega kluba Kamnik in biolog, strokovnjak za jamsko in izvirsko floro in favno, ki stanje na izviru spremlja že daljše obdobje. Z vidika zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode je to za občino Kamnik nesprejemljivo, saj je izvir Kamniške Bistrice, kraški izvir, naravna vrednota državnega pomena. Gre za občutljiv habitat, s tipično izvirsko floro in favno. Poleg tega pa ima Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki ima ob izviru planinski dom, izdano vodno dovoljenje neposredno za zajetje pitne vode na izviru Kamniška Bistrica, kar posledično pomeni, da kopalci po našem mnenju neposredno predstavljajo nevarnost za onesnaženje vodnega vira za Dom Kamniška Bistrica,« pravi Barbara Strajnar z Občine Kamnik in dodaja, da so skupaj z jamarji in drugimi prostovoljci začeli dobronamero opozarjati in informirati kopalce o škodljivosti tega početja.

Zakonodaja potrebna posodobitve

Pravne podlage za prepoved kopanja trenutno ni. Obstoječi Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje pitne vode Iverje (zajetje vode za približno 20 tisoč občanov Kamnika in Komende) sega v daljno leto 1986 in ne predvideva ukrepov v zvezi s problematiko kopanja, kar izkazuje, da je nova uredba več kot potrebna. Za dokument so odgovorni na ministrstvu za okolje in prostor, a se na pobude občine za noveliranje obstoječih vodovarstvenih območij še niso odzvali. Priprava državne uredbe o vodovarstvenih območjih na območju občine Kamnik namreč še ni uvrščena v tekoči plan del.

Na Direkciji RS za vode, ki vode upravlja, pa v zvezi s kopanjem v izviru pravijo, da zakon o vodah določa, da kopanje v rekah, jezerih ali morjih ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer to ni izrecno prepovedano. In na območju izvira Kamniške Bistrice ni prepovedano.

Naravna in kulturna dediščina

Območje izvira ima status naravne vrednote državnega pomena, a tudi Zakon o ohranjanju narave izviru Kamniške Bistrice ni preveč naklonjen. Ta namreč obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot dovoljuje vsem pod enakimi pogoji, omejitve dopušča le v primeru, če splošna raba ogroža obstoj naravne vrednote. Zavod RS za varstvo narave – OE Kranj je že pred leti sicer predlagal omejitve za izvir Kamniške Bistrice (med njimi tudi prepoved kopanja), ki pa se žal niso realizirale.

Izvir reke skupaj z Domom v Kamniški Bistrici za lokalno skupnost predstavlja tudi pomemben del planinske, kulturne dediščine.

Ker je dejavnost kopanja v izviru Kamniške Bistrice že postala komercialna, je verjetno le še vprašanje časa, kdaj bo izvir poln kopalcev. Lokalna skupnost in okoljevarstveniki si zato želijo le to, da bi se kopalci – dokler področja ne uredi zakonodaja – zavedali posledic svojega početja in osvežitev poiskali drugje.