Velika Slovenca izpod Storžiča

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 14. junij 2021 / 12:00  

Dom Krajanov v Preddvoru je gostil mednarodni simpozij ob 190. obletnici rojstva Matije Valjavca (1831–1897) in 222. obletnici rojstva Matije Nagliča (1799–1854). Ob zaključku simpozija so na svečani večerni prireditvi predstavili tudi obsežen zbornik z naslovom Velika Slovenca izpod Storžiča, Matija Valjavec in Matija Naglič, ki je izšel ob mednarodnem simpoziju.

Na isti dan pa so v krajevni knjižnici v Preddvoru odprli še razstavo z naslovom Matijev rod svojemu vzorniku ter še enkrat povabili na letošnji pohod po Literarni poti pod Storžičem.

Mednarodni simpozij je organiziralo Kulturno društvo (KD) Josipine Turnograjske v sodelovanju z Občino Preddvor in Zavodom za turizem Preddvor. Kulturno društvo je poskrbelo tudi za njegov program; v svečanem večernem delu, kjer so zbornik prisotnim v dvorani na kratko predstavili, pa so pri oblikovanju glasbeno-kulturnega programa sodelovali še člani Kulturno-umetniškega društva (KUD) Matija Valjavec Preddvor ter učenke Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor.

Idejna pobudnika simpozija sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar, ki sta souredila tudi zbornik. Ta se na 304 straneh dotika življenja in ustvarjanja, dediščine dveh velikih Slovencev izpod Storžiča – Matije Valjavca in Matije Nagliča, ki jima je v prvi vrsti namenjen zbornik oziroma v njem objavljene razprave.

Tako Križnar kot Delavec Touhamijeva sta se v času simpozija poleg predavateljske dobro znašla tudi v povezovalni vlogi. Mira Delavec Touhami je vlogo moderatorke nadaljevala še v svečanem večernem delu, kjer je Križnar v nekaj besedah predstavil zbornik in med drugim ugotovil, da so presegli ambicije in načrte, ki so si jih zadali, ko je vzniknila ideja o simpoziju. Ta se je rojevala že v času, ko so pripravljali prvi mednarodni simpozij o Josipini Turnograjski, ki so ga udejanjili leta 2018.

Tokratni celodnevni simpozij je gostil kar lepo število domačih in tujih strokovnjakov, se ga pa žal nekateri zaradi trenutnih epidemioloških razmer niso mogli udeležiti. Simpozij je pritegnil tudi pozornost domačinov, saj jih je kar veliko prisluhnilo razpravam v dvorani preddvorskega doma krajanov. So bili pa tudi tisti, ki so o literarni zapuščini obeh Matij in o njunih življenjskih poteh, o sledeh, ki sta jih pustila tako v domačem kraju kot tudi širše, podali svoje mnenje tudi na odru in zapisali v zborniku.

Izjemen jezikoslovec in pomemben bukovnik

Matija Valjavec sodi med največje zapisovalce in zbiratelje slovenskega ljudskega pripovedništva v 19. stoletju. Bil je izjemen jezikoslovec, pesnik, prevajalec in pripovednik, mojster verzifikacije in začetnik kajkavske leksikografije. Velja za najpomembnejšega slovenskega basnopisca. Njegov poseben opus predstavljajo pravljice, zlasti z živalsko motiviko, legende in epski pesnitvi Zora in Solnca ter Zorin in Strelina. Poleg Frana Miklošiča in Stanislava Škrabca je Valjavec največji slovenski jezikoslovec druge polovice 19. stoletja. Teža njegovih del je v naglasoslovju in starocerkvenoslovanski filologiji. S prevodom štirih novozaveznih knjig: Rimljanom, 1 in 2 Korinčanom, Galačanom, poleg 16 psalmov ima Matija Valjavec med prevajalci Svetega pisma častno mesto. Valjavec in France Remic sta namreč leta 1882 poskrbela za prvo celotno izdajo Nove zaveze v slovenščini.

Matija Naglič pa je pomemben predstavnik slovenskega pismenstva v prvi polovici 19. stoletja. Bil je bukovnik (kar je po Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine izraz za v 18. in 19. stoletju nešolanega literarno delujočega človeka; bukovniki so literarno delujoči ljudje kmečkega in obrtniškega stanu, ki so se ukvarjali s knjigo in pisanjem) in je deloval po vzoru bukovnikov na Koroškem.

Uvrščamo ga med klasične bukovnike, saj je slovenske nabožne in mistične tekste tako zbiral, prepisoval in registriral kot tudi pisal svoja besedila. Po zapisu Frančiška Rebola je izraz »hališter« Nagličeva skovanka za besedo register.

Najmlajša predavateljica na simpoziju dijakinja

Kot smo že omenili, so na simpoziju poleg domačih nastopila tudi ugledna strokovna imena iz Nemčije, Avstrije in Hrvaške, zanimiv pa je bil tudi pogled na Nagliča in predvsem Valjavca skozi oči nekaterih domačinov, česar se je zelo razveselil tudi dr. Križnar.

»Vesel sem, da je bila vključena tudi domača klientela, domača kulturna društva. Najmlajša predavateljica je bila 15-letna dijakinja, česar še nisem doživel,« je še poudaril na svečani prireditvi.

Najmlajša udeleženka simpozija Tereza Lombar, dijakinja prvega letnika Gimnazije Želimlje, ki je zelo predana kulturni dejavnosti, je v zborniku zapisala in na simpoziju tudi predstavila, kaj je lani ugotovila s pomočjo ankete, v kateri jo je zanimalo predvsem, kako dobro občani in občanke Preddvora poznajo Matijo Valjavca. Prišla je do zaključka, da predvsem vedo, da se po njem imenuje osnovna šola, o njem in njegovem življenju pa ne ravno veliko. Večina ga sicer še nekako pozna po pravljicah, ker je v anketo vključila odlomek iz Zlate ptice; zelo malo pa je bilo tudi anketirancev, ki so vedeli, da je Valjavec umrl na Hrvaškem in je tam tudi pokopan.

Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj, člana KUD Matija Valjavec Preddvor – Lombar Premrujeva je tudi njegova predsednica – sta orisala delovanje društva, Prezelj je spregovoril še o njegovih načrtih, oba pa sta poudarila, da kulturno-umetniško društvo letos beleži sedemdeset let, kar je dobilo ime po Matiji Valjavcu ter da njegovo izročilo ohranja z uprizarjanjem starih običajev in zgodb, ohranjanjem lokalne dediščine prednikov in z rabo ter ohranjanjem domačega, narečnega jezika. In da so sčasoma v društvu ugotovili, da so to pravzaprav počeli že od samega začetka, nezavedno.

O drugem velikem Slovencu izpod Storžiča Matiji Nagliču pa v zborniku poleg Delavec Touhamijeve v poljudnem spominskem članku piše tudi domačinka Franceska Žumer. V zborniku najdemo tudi prispevek OŠ Matije Valjavca z njihovim šolskim glasilom Matijev rod – predstavljeni so izbrani literarni in likovni izdelki nekaterih učenk in učencev. Član KD Josipine Turnograjske Abdelkader Touhami pa je tako v zborniku kot na simpoziju ter zvečer predstavil delovanje kulturnega društva, omenil njegovo letošnjo desetletnico obstoja ter poudaril tretjo Literarno pot pod Storžičem.

Za uvod v svečani del je poskrbel domači župan Rok Roblek z besedami, da je ponosen in vesel, da je Preddvor lahko gostil tovrstni dogodek, saj ima ta izjemen pomen tudi za zanamce. »Odstiranje zgodovine naših veljakov, naših pomembni ljudi, ki so ne samo prispevali k prepoznavnosti kraja, ampak so naredili ogromno za obče slovensko prebivalstvo, daje dogodku izjemen pečat in temu primerno je tudi širšega pomena.« Zaključil je z besedami, da je z veseljem podprl idejo, in se zahvalil predavateljem in vsem, ki so prispevali svoje znanje ter raziskave, da je lahko izšel zgoraj omenjeni zbornik.