Dr. Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani, na dan odprtja razstave o tridesetletnici Republike Slovenije / Foto: Tina Dokl

Slovenija je država, kakršno si želijo mnogi narodi sveta

Kraljevina Jugoslavija je obstajala dobrih enaindvajset let, Socialistična republika Slovenija pa okoli petinštirideset let. Republika Slovenija je s tridesetimi leti že presegla starost prve Jugoslavije in presegla dve tretjini starosti druge, pravi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman.

»Odpravili smo se od vrat do vrat, pisali in telefonirali. Od narave smo šli k prebivalstvu, od slovenščine do Republike Slovenije v svetu, od značilnosti republike do njenih oblasti, od gospodarskih podvigov do delavstva, od potrošništva do življenjske ravni, od prostega časa do kulturnega utripa, od spomina do ver in cerkva …« (Dr. Jože Dežman o nastajanju razstave)

V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani ste odprli razstavo Republika Slovenija 30 let. Kaj je njeno sporočilo?

Če prelistamo knjige ob tridesetletnici nekdanje skupne države, vidimo, da je v njih veliko ideologije. Nekaj jo je tudi v tokratni razstavi, ampak ni samo ena. Eni bi najraje osamosvojitev brez Lojzeta Peterleta, drugi samo z Janšo, tretji bi radi videli samo gibanje brez Demosa, četrti pa samo Demos brez ostalih. Pri obravnavi tridesetletnice naše države v nekaterih medijih vidim, da se večina usmerja samo v leta med 1987 in 1992, pri nadaljnjih letih naše Republike pa jim zmanjka sape. Mi smo se odločili za pregled vseh njenih trideset let. Povezali smo se z zelo zanimivim partnerjem – Zavodom za statistiko in njegovimi statistikami. Šli smo od ministrstva do ministrstva, od urada do urada, do posameznih oseb. Pri pregledu volilnih statistik smo na primer ugotovili, da po občinah stranke izginevajo. Pri standardu obravnavamo zasebnega in javnega, na primer šolstvo, zdravstvo, socialo. Posebej predstavljamo pomembne osebnosti, na primer dr. Lučko Kajfež Bogataj, ki je bila v skupini prejemnikov Nobelove nagrade, Pedra Opeko in Draga Jančarja kot možna Nobelova nagrajenca, Slavoja Žižka in še nekatere. Pozornost namenjamo Sloveniji v svetu in v okviru te predstavitve postavljamo na ogled darila, ki so jih prejeli dosedanji predsedniki republike, državniška darila ob predsedovanju Evropski uniji leta 2008 in darila državnega zbora in državnega sveta. Prešteli smo vrtače in kraške jame. Imamo tranzicijske zmagovalce in poražence, migrante in glasove zanje in proti njim, pa izbrisane in različna mnenja o njih. Želeli smo slišati različne glasove, zato smo se postavitve razstave lotili od spodaj navzgor in ne obratno. Dokazali smo, da je Republika Slovenija odlična zgodba, nacionalna država, kakršno si želijo mnogi narodi sveta. Mnogi je nimajo in je vprašanje, ali jo bodo kdaj sploh imeli. Slovenija je država, republika, ki se po svojem profilu uvršča med vodilne demokratične države s tržno ekonomijo. Seveda ne govorimo o njeni perfektnosti, imamo pa državo, ki je v kondiciji. Normalno je, da jo v sedanji krizi eni vidimo takšno, drugi pa drugačno. Na razstavi se ne opredeljujemo ne za ene in ne za druge.

Ta čas pred tridesetimi leti je bila pred vrati vojna. Nekateri so takrat dejali, da stopamo vanjo brez upa zmage. Pa smo izšli kot zmagovalci. Zakaj? Zaradi razuma, poguma, tudi drznosti, enotnosti, aktivne civilne družbe?

Te besede so primerne za začetek spraševanja o nastanku naše države. Kar naenkrat se je začela zgodovina odpirati in treba je bilo biti hiter. Vse takratno vrenje je bilo za demontiranje starega režima. Simbolični pogreb pobitih domobrancev v Rogu julija 1990 je bil ključen, da smo opredelili odnos do zločinov. Pomembna so bila najrazličnejša civilna gibanja, pobude za novo ustavo, Majniška deklaracija. Vse to je bil izraz državljanskega poguma. Ravnali smo dialoško in vztrajali pri pravu in človeških pravicah, kar je bilo po mojem mnenju ključno. Zaradi dialoškega, povezovalnega ravnanja so na osamosvojitveni voz stopile tudi poražene stare sile. Ko je Milan Kučan razglasil Republiko Slovenijo, je govoril na pogrebu svojih dotedanjih političnih načel. Vsi, ki smo bili v Teritorialni obrambi Slovenije, smo sneli zvezde in smo, čeprav v starih uniformah, podirali režim, ki smo ga branili do tedaj, in postali povsem drugačna Teritorialna obramba kot leta 1968. Nastala je nova doba, nova sveta posoda, v kateri moramo bivati. Ustava nam dopušča marsikaj, vendar ne more biti več ne totalitarna in ne policijska, vojska se ne more obrniti proti ljudem. Oblast sta tako pozicija kot opozicija, ki mora prvi gledati pod prste. Morda so šibke vlade celo naša prednost.

Razstavo o prvih tridesetih letih naše republike je odprl predsednik prve vlade v samostojni Sloveniji Lojze Peterle. Zakaj ste to čast zaupali njemu?

Karkoli si kdo misli, je Peterletova vlada zmagovalec osamosvojitve. Slovenski kmet in slovenski katoličani so na prvih demokratičnih volitvah volili Slovensko ljudsko stranko in Slovenske krščanske demokrate in zagotovili Demosu večino v parlamentu. Intelektualci, združeni v Slovenski demokratični zvezi, je niso. Peterle je bil revolucionarni, fenomenalni predsednik vlade, ki ni nikogar izključeval, ampak je ustvaril vlado velike koalicije, v kateri sta bila tudi Jožica Puhar in Franc Godeša iz opozicije. Zagovarjal je sistem, ki ni nikogar ogrožal, kar ga je tudi stalo vladanja. Ta vlada je osamosvojila Slovenijo in ji je tudi dala ustavo, ki smo jo morali spoštovati vsi. Vojna je bila vodena na kar se da miroljuben način, da ne bi povzročali nepotrebne škode. Tako imenovani jastrebi niso nikdar zmagali. Ali ni bilo bolje, da smo armadi odklopili vodo in elektriko, kot da bi se streljali? Nismo storili usodnih napak, ki bi nas potegnile v balkanski vojni kotel. Z nekaj zvijačnosti smo premagali tudi motoviljenje mednarodne politike in stvar je uspela. V našem spominu ostajajo razum, državljanski pogum, drznost in enotnost, torej dejavniki, zaradi katerih smo zmagali, najzaslužnejši posamezniki pa tudi po tridesetih letih ostajajo brez javnih priznanj.

Zakaj se nam to dogaja? Zakaj mladi in tudi starejši ne poznajo praznikov naše republike? Ali v šolah in doma premalo govorimo o tem?

Do afirmacije naše nove države smo malomarni. Prav je sicer, da nimamo monopolov in da Jože Pučnik ni svetnik nad svetniki. Vendar ... Kaj je narobe, če Roman Leljak želi Titovo ulico preimenovati v Ulico osamosvojitve? Zakaj je za nekatere to škandal ali greh? Zakaj ulic in trgov ne bi poimenovali pa osamosvojitvi, plebiscitu. To je treba narediti in to bo tkivo, ki nas bo povezalo. Pa ga nimamo. Ob praznikih ne obešamo zastav in tu sam pri tem nisem nobena izjema. Ob praznikih države si skoraj ne čestitamo, kot si na primer voščimo za božič ali novo leto. V muzeju imamo jubilejni znak, ki ga dodajamo vsem poštam. Od posameznikov imamo kipa Drnovška in Bučarja. Pri prvem Pučnikovem kipu je bil problem, zato smo sedaj poskrbeli za novega. Marsikdo bi si še zaslužil priznanje s kipom. Zaslužil bi si ga Ivan Oman. Zakaj ga ne bi postavili Janezu Janši, ne glede na to, kar kdo misli o njem? Igorju Bavčarju, Izidorju Rejcu, ki je v kriznih časih spodbujal izvoz izdelkov, Jožici Puhar, ki ji je bila socialna varnost ljudi glavna skrb, torej posameznikom, ki so se brezpogojno zavzemali in izpeljali osamosvojitev? Tudi Milan Kučan si zasluži spoštovanje, da kot voditelj partije in spreten politik ni povzročil nacionalnega spopada. Osamosvojitvene vsebine morajo priti v šolske programe. Nekateri bi nas sicer radi prepričali, da se v teh letih ni nič spremenilo. Pa se je – in te razlike je treba pojasnjevati mladim.

Kakšna je bila osamosvojitvena vloga Gorenjske?

Častna, imenitna, čeprav se Gorenjci ne znamo organizirati kot vpliven lobi. Dr. France Bučar, prvi predsednik skupščine, je Gorenjec. Gorenjci so general Janez Slapar, Ivan Oman, dr. Jože Mencinger, ministri Izidor Rejc, Jožica Puhar in Ivan Bizjak. Naši so Rudi Šeligo, dr. Peter Vencelj, brigadir Peter Zupan in veliki kritik Titovega sistema dr. Ljubo Sirc. Gorenjska Teritorialna obramba je uspešno preprečevala odvzem orožja. Demos je bil zmagovalec prvih volitev, česar ni znal ustrezno kapitalizirati. Bilo je nekaj primerov uspešnega sodelovanja Demosa z ZSMS in LDS. V okviru Gorenjskega glasa je izšla Demokracija, prvi opozicijski časopis v Vzhodni Evropi. Pred izidom je knjiga o osamosvajanju na Gorenjskem, ki jo bosta izdala Gorenjski muzej in Gorenjski glas. Če bo dovolj zdrave pameti in pobud, bo gorenjska pot v osamosvojitev vidna tudi javno.

Oddajte svoj komentar

Kranj 0°

jasno
vlažnost: 94 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

-6/7

sobota

-10/6

nedelja

-7/6

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

GLEDALIŠČE / Križe, 27. januar 2024

Drama Hodnik

PRIREDITVE / Kranj, 30. januar 2024

O slikanici in drugih knjigah Nataše Rupena

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

 

 
 

 

 
 
 

Ljudske obveznice v začetku februarja / 14:31, 27. januar

Spomnil bi na ukradene izničene obveznice in delnice za časa vlade Alenke Bratušek. To je blo čist ajnfoh, po sistemu dons maš, jutr pa te n...

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...