Slavist s Sorškega polja

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kranj / nedelja, 13. junij 2021 / 17:21  

Stodeseto obletnico rojstva slavista, pesnika in pisatelja Toneta Šifrerja so s slovesnostjo zaznamovali pred hišo v Žabnici, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše.

Žabnica – Tone Šifrer s kmetije Boncelj v Žabnici se je rodil 8. junija leta 1911. Po dokončanem študiju slavistike je služboval na Ptuju, v Ljutomeru in Murski Soboti. Zaradi nenaklonjenosti tedanje oblasti sprva ni dobil izobrazbi primernega dela. Opravljal je kmečka dela, medtem pa ves čas uril literarno pero. Ker je želel, da njegovo ime ostane skrito, je pisal pod psevdonimom Jern Ledina. Ob okupaciji se je vrnil v rojstni kraj in sodeloval v NOB.

Po besedah nečaka Vladimirja Pirca, prav tako slavista, Tone Šifrer sodi med najizrazitejše literarne predstavnike Sorškega polja, njegova dela pa so prežeta z izrazito rahločutno in izpovedno noto. »Tragika usode Toneta Šifrerja je v prezgodnji smrti, ki se je dogodila ravno ob njegovem ustvarjalnem začetku. Padel je kot talec v avstrijskem taborišču Mauthausen leta 1942 na Hitlerjev rojstni dan,« je pojasnil Pirc in nadaljeval: »Veljal je za intelektualca, ki je tesno povezan z vaškim življenjem, naravo in predvsem Sorškim poljem, kar se odraža v njegovem unikatnem literarnem opusu, ki zajema tako prozo kot poezijo in delno tudi dramatiko.«

Kljub temu da je Šifrer pisal le nekaj let, je za seboj pustil širok nabor pesmi, pripovedi in povesti, ki jih je po njegovi smrti uredil in izdal brat Jože Šifrer. Preden je Bonceljnov Tone, kot so ga poznali sovaščani, odšel k vojakom, je nekaj svojih zapisanih del spravil tudi v skrinjo in jo po pripovedovanju drugih članov družine zakopal nekje na vrtu. Potomci so jo iskali, a je doslej še niso našli.

Slovesnost ob obletnici rojstva so Šifrerjevi sorodniki pripravili v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Žabnica, Društvom upokojencev Žabnica in Podružnično šolo Žabnica. Nastopila je tudi domačinka Breda Fabjan, ki je kot osemletno dekle imela čast, da je Toneta Šifrerja osebno spoznala. Spomni se, da ji je podarjal knjige, zlasti pa ji veliko pomeni, da jo je v času vojne učil slovenščino.