Večstrankarske volitve v Tržiču

Besedilo: Jana Babšek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. maj 2021 / 07:57  

Slovenskim demokratičnim in osamosvojitvenim procesom se je ves čas aktivno pridruževal tudi Tržič. Po decembru 1989, ko je slovenska skupščina postavila pravne temelje in uzakonila politične stranke, so se že v januarju začele ustanavljati prve izpostave strank v Tržiču.

Gorenjski glas je poročal, da je februarja 1990 Tržič imel »slovensko demokratsko zvezo, kmečko zvezo, stranko obrtnikov in stranko zelenih, v ustanavljanju pa je bila krščansko demokratska stranka«. Stranke so že bile povezane v Demos. Potrebovale pa so prostore in finančna sredstva, zato so naslovile na občinsko skupščino zahtevo, ki je bila odobrena, tako je Demos dobil svojo pisarno s telefonom v prostorih bivših SIS-ov na Bračičevi 4 in deset tisoč dinarjev za prve stroške.

Poleg novih strank so bile prisotne stranke nekdanjega režima, ki so se prilagajale toku sprememb. Slovenska komunistična stranka je ime dopolnila v SKS – stranka demokratične prenove, nekdanja stranka ZSMS se je preimenovala v ZSMS – liberalna stranka (iz nje je kasneje izšla stranka LDS), nekdanja stranka SZDL se je preimenovala v Socialistično zvezo Slovenije.

Vse stranke so se nemudoma začele pripravljati na prve večstrankarske volitve. Osmega aprila so bile predvidene volitve v takrat še tridomno skupščino Socialistične republike Slovenije, ki je skupaj štela kar 240 delegatov. Istočasno so potekale volitve za predsednika in člane predsedstva. Volivci so izbirali osemdeset članov takratnega družbenopolitičnega zbora in osemdeset delegatov zbora občin; 12. aprila so bile še volitve osemdeset delegatov zbora združenega dela. V drugem krogu 22. aprila so volivci izbrali še predsednika predsedstva in preostale delegate zbora občin, ki so bili voljeni po večinskem volilnem sistemu.

Do volitev se je v tržiški občini izoblikovalo šest kandidatnih list, katerih nosilci so bili:

1. Peter Smuk za združeno opozicijo Demos, ki je združevala stranke, ki so nastopile s skupnim programom: SOPS (Peter Smuk), SDZ (Pavel Pazlar), KD (Jana Primožič), SKZ (Miro Bajd), SDZS (Peter Škrjanc).

2. Frančišek Meglic za ZSMS – liberalno stranko

3. Niko Ahačič za Državljansko listo zelenih

4. Ivan Kapel za ZKS – stranko demokratične prenove

5. Janez Jazbec za Socialistično zvezo Slovenije in

6. Slavko Kukič za Zvezo za ohranitev enakopravnosti občanov.

V programu je Demos zahteval, da mesta odločanja v tržiški politiki, gospodarstvu in drugod zapustijo vsi, ki so jih doslej zasedali po partijskih merilih. Zamenjajo naj jih ustrezni strokovnjaki. Spodbujati so želeli razvoj zasebne obrti in malih podjetij, ki bodo omogočala nova delovna mesta. Posebno pozornost so namenili trgu brez omejitev. Zvišati so želeli strokovno kadrovsko zasedbo. Kmetijsko politiko naj vodijo nacionalno, gospodarsko in ekološko usmerjeni cilji. Pozivali so k reševanju krivic, ki jih je socializem zagrešil nad kmeti. Zahtevali so sodobno urejeno infrastrukturo v krajevnih skupnostih, vodne vire v občini. Z omogočanjem zasebnega zdravstva so želeli zagotoviti kakovost zdravstvenih storitev. Zahtevali so pravico do ustanavljanja zasebnih, lahko tudi cerkvenih šol in vrtcev. Zavzemali so se za hiter razvoj perspektivnega turizma.

Zeleni Tržiča

Odločili so se za samostojen nastop na volitvah. Zavezali so se aktivni skrbi za okolje. Zavzemali so se za izselitev industrijskih obratov iz ožjega mestnega jedra, zahtevali nadzor nad čistilnimi napravami, ureditev mestnega jedra, izgradnjo obvoznice, odpravo vseh divjih smetišč in dokončno ureditev centralnega odlagališča smeti. Zahtevali so odpravo erozijskih žarišč, kot so kamnolomi, gradnje gozdnih cest in podobno. Zavzemali so se za ohranitev kmetijskih zemljišč, podpirali prestrukturiranje industrije v čistejšo.

Tržiška stranka – ZKS demokratske prenove

Tržiška industrija naj se postopno preoblikuje z upoštevanjem inovativnosti, znanja. S preoblikovanjem starih in odpiranjem novih delovnih mest bo omogočena zaposlitev strokovnjakom in tržiški mladini. Kmetijska zemljišča naj bi bila trajno zaščitena. Popravljene naj bi bile krivice, ki so bile storjene kmetom. Tržič mora dobiti večje število turističnih postelj. Storili bodo vse, da bo v Tržiču zaživelo podjetništvo. Modernizirali bodo ceste, v Tržič bodo pripeljali plin. Poseben poudarek bo dan izobrazbi in zaposlovanju mladih.

Rezultati volitev

V tržiški občini je imelo volilno pravico 11.119 ljudi. Volilo jih je 9726 volivcev ali 87,1 odstotka.

Predsedniški kandidati so v prvem krogu dobili naslednje število glasov: dr. Marko Demšar 1069 glasov (11,3 odstotka), dr. Jože Pučnik 2410 glasov (25,4 odstotka), Milan Kučan 3414 glasov (36 odstotkov) in Ivan Kramberger 2580 glasov (27,2 odstotka). V drugem krogu je v Tržiču izvoljeni predsednik Milan Kučan, dobil 54,2 odstotka glasov.

Za zbor občin so dobili tržiški kandidati naslednje število glasov: Ivan Kapel 1553 (17,1 odstotka), dr. Tone Pretnar 2202 (24,2 odstotka) Tone Kramarič 2650 (29,1 odstotka), Frančišek Meglic 1860 (20,5 odstotka) in Marija Laitinger 830 (9,1 odstotka). Absolutne večine ni dobil nihče, v drugem krogu je bil v republiško skupščino izbran Tone Kramarič.

V tržiški občini je dobil Demos v družbenopolitičnem zboru šest mandatov, ZKS – Stranka demokratične prenove, Zeleni Tržiča, ZSMS – liberalna stranka, Socialistična zveza in Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov pa po dva.

Predsednik skupščine Občine Tržič je postal Peter Smuk, predsednik izvršnega sveta skupščine Občine Tržič pa Frančišek Meglič.