Beli zmaji, ki mahajo z repom

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gorenjska / sreda, 5. maj 2021 / 07:41  

Letošnja zima je bila bogata s snegom, s tem pa tudi s snežnimi plazovi, ki jih v gorah res ni manjkalo; že dolgo se ni sprožilo toliko takih, ki bi prispeli vse do dna dolin. Letošnja pomlad je za strokovnjake, kar se tega tiče, idealna – v pripravi je namreč plazovni atlas, ki bo pomagal oblikovati smernice za obvladovanje nevarnosti snežnih plazov v slovenskih Alpah.

Kamniška Bistrica – Snežni plazovi so po petnajstih letih konec letošnjega januarja znova dosegli dna dolin na Kamniškem, v Zgornjem Posočju in drugih alpskih pokrajinah. Na srečo v času, ko se jih je sprožilo največ, gore zaradi slabega vremena niso bile ravno oblegane, so pa toliko več škode povzročili v gozdovih, deloma pa tudi na cestni in drugi infrastrukturi. Na zimo smo v dolinah letos že malce pozabili, a ostanki snežnih plazov bodo ostali še vse do poletja, s tem pa tudi odlične razmere za njihovo strokovno obdelavo.

S snežnimi plazovi se podrobneje ukvarjajo strokovnjaki iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki so se lanskega septembra lotili raziskovalnega projekta Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa. Projekt bo trajal vse do konca avgusta leta 2023, njihovi cilji pa so izdelati in na lokalni ravni preizkusiti klasifikacijo reliefa za model pojavljanja plazov, izdelati plazovni atlas in oblikovati smernice za obvladovanje nevarnosti snežnih plazov v slovenskih Alpah. Aprila so več terenskih meritev opravili tudi na Kamniškem, kjer so se snežni plazovi sprožili v dolini, na planini Koren, v Koncu, v Kurji dolini, po Kotliškem grabnu z Brane in še marsikje, poleg snežnih plazov pa je veliko zanimanja stroke in planincev povzročil tudi velik skalni podor izpod Rzenika. Kako delo opravljajo na terenu, nam je zaupal član strokovne ekipe mag. Miha Pavšek iz Trzina, vodja projekta pa je sicer Kamničan Blaž Komac. »Naše terenske meritve so večplastne, lahko bi rekli večrazsežnostne (2-D in 3-D). Najprej je tu fotodokumentacija, z obhodom in snemanjem GPS-sledi na čelih posameznih plazov, to je jezikov, do koder je prišla plazovina. Natančneje jih vrišemo v podrobnejše zemljevide, ki bodo osnova za izdelavo lavinskega katastra. Poleg tega jih snemamo tudi iz zraka z brezpilotnim letalnikom ali dronom. Če hočemo tudi te posnetke natančno umestiti v prostor, moramo pred snemanjem namestiti nekaj tarč in določiti njihove koordinate. Poleg tega jemljemo tudi snežne vzorce, v katerih bomo preučevali sestavo oz. zgradbo plazovine. Geografi jemljemo snežnim plazovom mero že dolgo časa, pri tem projektu pa so se nam pridružili še kolegi gozdarji in geologi. Prvi lahko s pomočjo dreves, natančneje izvrtkov v deblo in vpogledom v letnice, ugotavljajo/prepoznavajo plazovno (in s tem tudi podnebno) zgodovino posameznega območja, drugi pa njihovo vlogo pri oblikah površja, pri nastanku in izoblikovanju katerih so sodelovali tudi snežni plazovi,« nam je povedal Pavšek in dodal, da so dnevi do konca pomladi kot nalašč za ogled ostankov snežnih plazov, da pa previdnost pri tem ne bo odveč. »Letošnji snežni plazovi so se tudi slišali, ne samo videli, in kadar se zgodi to, pomeni, da smo imeli opravka z velikimi 'zvermi'; sam jim pravim beli zmaji – dolgo časa počivajo, ko pa se prebudijo – zbudi jih lahko tudi človek (!), pa bruhajo in so nevarni …; včasih zamahnejo še z repom. Ko jih enkrat vidimo od blizu, se ne moremo načuditi slikovitosti in moči narave ter sposobnosti ohranjanja dinamičnega ravnovesja, ki jo kaže slika kotaleče se plazovine. Marsikje, še posebej v izteku Kotliškega grabna, je ta prekrita do te mere, da je neprepoznavna, in šele tam ugotovimo, da je pod površjem še vedno več metrov snega! A pozor – gibanje po plazovini zahteva precej spretnosti in pazljivosti, prav vam bodo prišle pohodne palice in derezice. Poleg vrzeli v snegu so nevarni ostanki podrtega lesa, polomljene veje, ostro kamenje, grušč idr.; ker poteka v teh dneh močno taljenje, boste lahko tudi mokri. Čeprav se zdi stoječa plazovina mrtva, je še kako živa; seveda pa se ne premika več v smislu, da bi vas lahko ogrožala,« še pravi Miha Pavšek.  

Rezultati raziskav bodo dragoceni, saj je v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi alpskimi državami vprašanje snežnih plazov premalo poznano in preučeno ter se, kar je najpomembneje, ne obravnava celovito. Dobro je poskrbljeno za odziv po dogodkih, pomanjkljivi pa so analiza pojavljanja snežnih plazov, njihovo napovedovanje in zato tudi obvladovanje nevarnosti. V projektu se bodo sodelujoči posebej posvetili vplivu reliefa, ki oblikuje območje proženja, gibanju po plaznici in odlaganju plazovine, s tem pa bodo pripomogli k večji varnosti in zmanjševanju ogroženosti prebivalstva.