Gorenjske ribe na krožnikih

Kranj – V projekt Gorenjske ribe so vključeni partnerji BSC Kranj, gostinstvo Jezeršek, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in ribogojec Vodomec. Sofinancira ga Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, namen pa je uvajanje zdrave lokalne ribje prehrane na območje LAS Gorenjska košarica. V okviru projekta so izvedli že nekaj kuharskih delavnic Kuharska doživetja z ribami, nedavno sta potekali dve virtualni, ena za mlade in družine, druga za mlade po srcu, za podporo zdravi prehrani starostnikov in oseb z zdravstvenimi problemi. Na pobudo kolegice Špele sem se odzvala drugi, ki je potekala pod gesloma Ribje jedi za vitalnost in Z ribami hitreje do zdravja, saj tudi v svojem gospodinjstvu ugotavljamo, da uživamo premalo rib. Saj nam teknejo, a največkrat jih naročimo v gostilni, poleti posežemo po morskih in jih pripravimo na žaru, med letom pa se le redko spomnimo, da bi jih pripravili v domači kuhinji.

Pred video srečanjem smo na dom dobili sestavine, iz katerih smo kuhali, vnaprej pa so nam poslali tudi recepte za popoln ribji obrok. Obetali so se bandeljci (polnjeni žepki iz maslenega testa), nadevani s porom, korenčkom, smetanovim sirčkom in dimljeno postrvjo, postreženi z jogurtovo pomako, pa nadevane testenine s polento in pehtranom, cvetačna krema in na njej file pečene postrvi. Skozi postopek priprave nas je vešče vodil kuharski šef Luka Jezeršek, udeleženci in udeleženke pa smo mu zvesto sledili. Še prej nas je Mateja Dolžan iz BSC Kranj seznanila, da kmalu sledijo še druge delavnice, maja najprej za strokovni kader, nato bodo povabili tudi ribogojce, že konec maja pa se napoveduje žar sezona z ribami. Med udeleženci je bil tudi direktor BSC Rok Šimenc, kot je dejal, že drugič zapored. Prvo virtualno delavnico decembra je spremljal kot gledalec, nato pa po slišanih navodilih tudi skuhal. Tokrat je dveurna delavnica na spletu na koncu pripeljala do okusne jedi na krožniku. Vmes smo se lahko poučili, da se v kuhinji ne meče nič stran, da lahko presežek hrane shranimo in iz njega naslednje dni skuhamo kaj drugega. Tako je ostanek testa za raviole odnesla hči in jih naslednji dan nadevala s preostalim nadevom za bandeljce, obrezke maslenega testa smo premazali z jajcem, potresli s soljo in sončničnimi semeni ter spekli v pečici, dimljena postrv je naslednji dan končala v solati, pečen postrvji file pa smo trije jedci brez težav takoj zmazali. In enako trajnostni smo bili lahko tudi pri embalaži: po načelu »zero waste« (brez odpadkov) je šel v smeti samo plastični ovoj, v katerem je bila vakuumirana postrv, preostalo embalažo, od kartonskih škatlic do steklenih kozarčkov, bomo lahko še uporabili. Bilo je okusno in celo krožnik je bil kar vabljiv na oko: ravioli se morda niso najbolj posrečili in na koncu je ostal en kozarček neuporabljen. Šele ko smo vse drugo pojedli, smo opazili, da je šlo za jogurtovo pomako, ki bi jo morali postreči k bandeljcem. Tako pa je naslednje jutro končala kot namaz za zajtrk.