Človek v vesolju

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. april 2021 / 07:57  

Pravijo, da ženska ne pozabi prvega moškega v svojem življenju. Tako tudi mati Zemlja ni pozabila prvega človeka, ki je poletel okoli nje. Pred šestdesetimi leti, 12. aprila 1961, jo je obletel Jurij Aleksejevič Gagarin (1934–1968) …

Je bil res prvi?

Gagarin sicer ni bil prav velik moški, v višino je meril le 167 cm. A bil je vrhunski pilot in sedem let po svojem epohalnem poletu se je v čudnih okoliščinah smrtno ponesrečil v poletu z vojaškim letalom MiG-15. Je bil res prvi človek v vesolju? »Čeprav Gagarin neizpodbitno velja za prvega človeka v vesoljskem prostoru, pa obstaja teorija zarote, po kateri naj bi Rusi že pred njim izstrelili dva človeka, ki naj bi umrla. Sovjetska vlada naj bi ta polet zamolčala zaradi možnih slabih posledic njihovega vesoljskega programa v javnosti. Gagarin in Titov, ki je bil njegov nadomestni kozmonavt, sta se 12. aprila 1961 na kozmodromu Bajkonur oblekla v oranžna vesoljska skafandra in se odpravila proti avtobusu, ki ju je odpeljal do izstrelitvene ploščadi. Tam je bila na izstrelitev pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok 1. Gagarin se je po stopnicah povzpel do dvigala, ki ga je nato odpeljalo do vrha rakete, kjer je vstopil v vesoljsko ladjo. Strokovnjaki so nato sicer s težavo zaprli loputo v Vostok 1 in odštevanje do prvega poleta človeka v vesolje se je nadaljevalo. Ob 9.07 po moskovskem času so se vžgali raketni motorji prve stopnje in nosilna raketa Vostok je poletela v nebo. Dve minuti po izstrelitvi so se od druge stopnje, ki je še vedno delovala, ločile stranske rakete. Približno 3 minute kasneje je raketne motorje izklopila tudi druga stopnja in se ločila od zadnje raketne stopnje, ki je vžgala svoj raketni motor in Vostok 1 ponesla na Zemljin tir. Gagarin je kmalu zatem občutil breztežnost. Nepritrjeni predmeti, med drugim tudi kozmonavtovo pisalo, so začeli prosto lebdeti v kabini plovila. Gagarin je skozi okence opazoval površje Zemlje, kjer je lahko razločil reke in gore ter črnino vesolja, kjer so se bleščale zvezde. Polet Vostoka 1 je potekal popolnoma samodejno, Gagarin pa je opazoval različne sisteme na krovu plovila in stanje sporočal na Zemljo preko radijske zveze. Če bi bilo treba, bi sicer lahko tudi ročno upravljal vesoljsko ladjo, vendar bi pred tem moral na številčnici odtipkati varnostno kodo (1-2-5), ki je bila shranjena v kuverti. Vesoljska ladja Vostok 1 je Zemljo obkrožila enkrat in sicer na tiru z višino med 169 in 315 kilometri. Sporočilo o prvem poletu človeka v vesolje so sovjetske radijske postaje objavile ob 10.02, ko je bil Gagarin še vedno na tiru. Ob 10.25 po moskovskem času pa je vesoljska ladja pred obalo Angole, približno 8000 km od predvidenega mesta pristanka, vklopila zaviralne motorje in se začela spuščati proti Zemlji. Pri tem je prišlo do problema, ker se servisni modul ni hotel ločiti od kapsule. Plovilo se je zato začelo nenadzorovano obračati v vseh smereh, med vstopom pa je servisni modul končno odpadel in tudi kapsula se je umirila. Toplotni ščit je okroglo vesoljsko kapsulo ščitil med vračanjem skozi gostejše plasti ozračja. Približno 7 kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in prvi vesoljec se je katapultiral iz vesoljske ladje. Ta poteza je bila izvedena, ker bi v nasprotnem primeru Gagarin zaradi verjetnega trdega pristanka lahko utrpel hude poškodbe. Gagarin je nato, kot je bilo predvideno, 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engels v Sovjetski zvezi. Prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva je bil tako zaključen. Naredil je polni obhod Zemlje, vendar je zaradi vrtenja Zemlje pristal zahodneje od Bajkonurja.« (Vir: Wikipedija)

Je videl Boga?

Gagarin naj bi po poletu dejal: »Hodil sem po vesolju, a tam nisem videl Boga.« Druga verzija pravi, da je sporni stavek izrekel Nikita Hruščev na nekem protiverskem partijskem sestanku. Sovjetski voditelj je vsaki partijski in komsomolski celici zadal nalogo, da širi tako propagando: »Čemu se tako oklepate Boga? Saj je Gagarin poletel v vesolje, pa tam ni videl Boga!« Te besede so nato namerno pritaknili Gagarinu, ki je bil zelo priljubljen in bi iz njegovih ust ta stavek imel večjo težo. Kakorkoli že: Boga gotovo ni videl. Kar pa ne pomeni, da ga ni.

V peklu ni fizikov?

Zdaj pa za uravnoteženje poglejmo iz vesoljskih in nebeških višav še v Pekel. »V najbolj vročem delu pekla ni fizikov, saj obstoj 'najbolj vročega dela' zaobjema obstoj temperaturne razlike, kar bi vsak vsaj količkaj sposoben fizik nemudoma uporabil za zagon toplotnega stroja, s čimer bi naredil nekatere dele pekla udobno hladne.« Tako trdi ameriški fizik Richard Davisson (1922–2004). Mu verjamete?