Robert Carotta (letnik 1973) je specialist kirurgije, vrsto let je bil zaposlen kot zdravnik v Slovenski vojski, bil tudi v mirovni misiji v Sarajevu, bil je strokovni vodja vojaške bolnišnice Role 2, vrsto let pa vodi tudi zdravstveno službo na zaključku svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici in tekmah svetovnega pokala biatloncev na Pokljuki. / Foto: Gorazd Kavčič

Zdravnik, ki je prebolel covid-19 ...

... in še vedno čuti posledice. »Ne želite si, da bi zboleli,« pravi Robert Carotta, zdravnik kirurg iz Splošne bolnišnice Jesenice. Je predstojnik Urgentnega centra Jesenice, od oktobra lani pa tudi državni koordinator za zagotavljanje posteljnih zmogljivosti pri obvladovanju covida-19. Z ženo živi v Javorniškem Rovtu.

»Če že dobite virus, ga obdržite zase, ne trosite ga naokrog! Kar pomeni, da sta nujna nošnja mask in razkuževanje rok, poleg tega res odsvetujem druženje v zaprtih prostorih, saj je na raznih zabavah največ prenosov okužb. Če zbolite, ostanite doma, o okužbi pa obvestite vse, s katerimi ste bili v stiku. In predvsem – pojdite se cepit! Le s cepljenjem bomo izšli iz epidemije.«

»Šele zdaj, po pol leta, čutim, da se vračam v polno kondicijo. Tako da iz lastne izkušnje lahko povem, da te covid res podre, je pa dejstvo, da ne poznam dveh ljudi, ki bi imela enako obliko bolezni. Prav tako ne vem, kakšne bodo dolgoročne posledice bolezni. Zato vsem, ki ga še niso preboleli, svetujem: ne želite si, da bi zboleli! Ker se nikoli ne ve, kakšno obliko boste imeli ...«

Oktobra lani ste preboleli covid-19. Kakšna je vaša osebna izkušnja s to boleznijo? Ste dokaj mladi, v kondiciji, pa potek bolezni ni bil prav blag ...

Kje sem se okužil, še danes ne vem. Verjetno v službi, saj sem takrat veliko delal na urgenci in na covidnem oddelku. Najprej je zbolela žena, in ko me je obvestila, da je pozitivna, sem iz službe odšel domov v strogo izolacijo. Sosedje so nama pod balkon nosili košare s hrano, midva pa sva si jih z vrvjo dvigala v hišo ... Po dveh dneh, ko sem delal prek računalnika, me je nenadoma začelo tresti, temperatura je v hipu narasla na 39 stopinj, dobil sem glavobol, mrzlico, tisto noč sem se nekajkrat okopal v lastnem znoju. Močno me je začelo boleti desno koleno, kjer imam začetno obrabo. Čez dan ali dva sem izgubil voh in okus; okus se je zdaj vrnil, voh še vedno ne povsem. Tudi glavobol je vztrajal tri mesece, imel sem zoprn občutek »polne glave«. Zanimivo pa je, da s sapo nikoli nisem imel težav, prav tako nisem kašljal.

In tudi posledice menda še vedno čutite.

Tako je. Ena od posledic je visok krvni tlak in danes moram jemati zdravila zanj. Mogoče sem imel to težavo delno že prej in se je s covidom le še poslabšala. Prav tako so mi odkrili disfunkcijo ledvic. Še tedne po preboleli bolezni sem v hrib sopihal kot stara lokomotiva, srce mi je razbijalo, kot da mi hoče pobegniti. Šele zdaj, po pol leta, čutim, da se vračam v polno kondicijo. Tako da iz lastne izkušnje lahko povem, da te covid res podre, je pa dejstvo, da ne poznam dveh ljudi, ki bi imela enako obliko bolezni. Prav tako ne vem, kakšne bodo dolgoročne posledice bolezni. Zato vsem, ki ga še niso preboleli, svetujem: ne želite si, da bi zboleli! Ker se nikoli ne ve, kakšno obliko boste imeli ...

Kaj bi kot zdravnik svetovali ljudem: kaj lahko vsak stori, da se ne okuži in bolezni ne širi naprej?

Če že dobite virus, ga obdržite zase, ne trosite ga naokrog! Kar pomeni, da sta nujna nošnja mask in razkuževanje rok, poleg tega res odsvetujem druženje v zaprtih prostorih, saj je na raznih zabavah največ prenosov okužb. Če zbolite, ostanite doma, o okužbi pa obvestite vse, s katerimi ste bili v stiku. In predvsem – pojdite se cepit! Le s cepljenjem bomo izšli iz epidemije, saj virus sam od sebe ne bo izginil. Virus se namreč razmnožuje in se s tem podvaja oziroma multiplicira. Pri tem multipliciranju genetske zasnove nastajajo napake, ki se jim reče mutacije. Velika večina teh mutacij propade, nekaj pa je takšnih, ki virusu omogočajo večjo agresivnost in boljše preživetje. Več ko je virusa in bolj ko se širi, bolj se razmnožuje in več je mutacij in nevarnosti različnih sevov. Če pa si cepljen, si odporen na virus in ta se ne more razmnoževati v tebi, s tem pa tudi ne morejo nastajati novi sevi. To je ključni razlog, zakaj se je treba cepiti.

Pa vendar imajo mnogi pomisleke proti cepljenju.

Ne razumem negativne propagande proti cepljenju. Dejstvo je, da so cepiva ena največjih zmag v boju proti nalezljivim boleznim, vse od črnih koz naprej. Pomisleki, ki jih imajo nekateri, izvirajo iz medsebojnih pogovorov; čisto vsako zdravilo ima stranske učinke in možen zaplet. Na vsak antibiotik si lahko alergičen in imaš zaplet. A pretehtati je treba, kaj s tem zdravilom oziroma cepivom pridobiš. Razumem posameznike, da se nočejo cepiti, to je njihova individualna pravica, a kot narod se moramo cepiti v čim večjem številu in s tem zaščititi tudi tiste najbolj ranljive, ki bi zaradi covida umrli.

Delate kot kirurg in predstojnik Urgentnega centra Jesenice. Zanima me, kako drugačno je bilo vaše delo v zadnjem letu dni.

Moje življenje trenutno sta kirurgija in telefon. Rekord, ki sem ga postavil novembra lani, je bilo za 13,45 ure klicev na mobilnem telefonu v enem dnevu.

Verjetno predvsem zato, ker ste tudi koordinator ministra za zdravje za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje.

Zagotovo. Oktobra lani me je takratni minister za zdravje Tomaž Gantar povabil, če bi prevzel vlogo koordinatorja, in povabilo sem sprejel. Oktobra in novembra je bilo zelo težko, saj je bilo treba postaviti celotno organizacijo sistema, do januarja so se stvari umirile, zdaj pa se razmere spet slabšajo, odpirajo se intenzivne enote, zlasti na severovzhodu države se bolnišnice polnijo.

Lahko na kratko pojasnite, kakšne so vaše konkretne naloge koordinatorja?

Ministrstvo za zdravje je razvilo posebno aplikacijo, v katero vse bolnišnice vsako jutro med osmo in deveto uro vnesejo podatke o prostih posteljah za navadne in intenzivne covidne bolnike. Iz tega je razvidno, koliko je prostora v bolnišnicah in kako hitro moramo povečevati število covidnih postelj. V Mariboru deluje tudi dispečerski center za covid in v sodelovanju smo vzpostavili tudi sistem klicnih številk, na katere kličejo koordinatorji iz bolnišnic in se vsak dan dogovarjajo za sprejeme in premestitve. Načeloma se dogovarjajo sami, ob večjih valih oziroma obremenitvah pa izdelam distribucijski ključ, kam premestiti paciente, katere, koliko ...

Vse bolnišnice so ponovno postale covidne, število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, se ponovno povečuje. Kakšne so projekcije, je ta tretji val zaradi bolj nalezljivih sevov lahko najhujši doslej, tudi kar se tiče zasedenosti bolnišnic?

Trenutno smo v fazi 2, v kateri skupno število covidnih postelj mora biti do sedemsto, od tega 135 intenzivnih. To je približno deset odstotkov postelj v vsaki bolnišnici. Ob tem pa opažamo trend, da celotno število covidnih bolnikov v bolnišnicah v tem tretjem valu ne narašča hitro, je še vedno okrog dobrih petsto, vendar pa je delež tistih, ki potrebujejo intenzivno terapijo, bistveno večji kot v drugem valu. Danes (pogovarjali smo se prejšnji petek popoldne, op. p.) imamo 118 intenzivnih pacientov, kar pomeni, da bomo s tem tempom dvesto intenzivnih postelj zapolnili do sredine aprila. Zato bo po moji oceni ključni dejavnik tretjega vala razpoložljivost intenzivnih postelj. Po projekciji Instituta Jožef Stefan bi po črnem scenariju napolnili 220 intenzivnih postelj, kar je sicer vzdržno, a ob upoštevanju ukrepov in cepljenju. Brez tega sistem ne bo zdržal, prišlo bo do »cunamija«, umirali bodo tudi mladi.

Kakšna je vaša osebna ocena – kot zdravnika in strokovnjaka – razvoja epidemije v prihodnje?

Število okuženih narašča, zboleva populacija, ki še ni bila cepljena. Zato je ključno, da precepimo starejše od 55 let, obenem pa je nujno treba upoštevati ukrepe, da zaustavimo širjenje virusa in zmanjšamo pritisk na bolnišnice.

Kdaj se bomo vrnili v normalno življenje?

Ko bomo cepljeni in prekuženi, bomo spet normalno živeli. Do tja pa nas čaka še nekaj mesecev. In morda bomo julija že lahko šli normalno na morje. V Portorož. (smeh)

Oddajte svoj komentar

Kranj 11°

zmerno oblačno
vlažnost: 41 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

5/15

torek

-1/16

sreda

-1/18

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PREDAVANJA / Kokrica, 12. marec 2024

Potopisno predavanje: Namibija

IZLETI / Naklo, 12. marec 2024

Pohod na Šmarjetno goro

DELAVNICE / Kranj, 12. marec 2024

Delavnica Quilling paper

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 13. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

PRIREDITVE / Škofja Loka, 13. marec 2024

Pripovedke z Boštjanom Napotnikom

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 13. marec 2024

Minljivost trenutka

RAZSTAVE / Bled, 13. marec 2024

Semena za življenje

PRIREDITVE / Medvode, 13. marec 2024

Razstava ročnih del in slik

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.

Prihranek bo kaplja v morje / 18:27, 3. marec

Neumnost, ki se dela. Politiki, če že odločajo o življenju ljudi, bi morali iti ljudem nasproti, ne pa jih vedno bolj ogrožati. Na funkcijah...