Mrzla jutra prinesla pozebo

Besedilo: Ana Šubic, Cveto Zaplotnik
Kategorija: Editors Choice / petek, 9. april 2021 / 07:45  

Pretekli jutri sta bili izjemno hladni. Marsikje po državi so v sredo izmerili rekordno nizke temperature za april; na Gorenjskem zgolj na Voglu, kjer je bilo –14 stopinj Celzija. Pozeba je povzročila največ škode v sadjarstvu.

Kranj – Letošnji april je prinesel ekstremna temperaturna nihanja. Če so se 1. aprila temperature po nižinah povzpele nad 26 stopinj Celzija in je bila povprečna temperatura zraka za okoli deset stopinj nad dolgoletnim povprečjem, je minuli torek večji del države pobelil sneg, zadnje dni pa smo se zbujali v ledeno mrzla jutra.

Predvčerajšnjim je bilo po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) marsikje najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih sedemdesetih, verjetno pa več kot sto letih. Temperature so skoraj povsod padle pod ledišče. Najhladneje je bilo v Novi vasi na Blokah, kjer so izmerili nov uradni slovenski rekord za april: –20,6 stopinje Celzija. Sredino jutro je bilo ponekod tudi najhladnejše v zimski sezoni 2020/21. »Doslej se nikoli ni zgodilo, da bi bila najnižja temperatura zimske sezone izmerjena aprila, celo marca je to zelo redko,« so pojasnili na Arsu.

Na Gorenjskem v sredo ni bilo rekordno mrzlo za april – razen na Voglu, kjer so izmerili –14 stopinj, je povedal meteorolog Branko Gregorčič. Včeraj so bile temperature na Voglu prijaznejše; približale so se –8 stopinjam. Toliko so izmerili tudi v Ratečah, kjer je bilo predvčerajšnjim še stopinjo hladneje. V Lescah se je obe pretekli jutri ohladilo do –7, na Bohinjski Češnjici so se najnižje temperature gibale med –7 in –8, v Kranju pa je bilo včeraj –6 stopinj oziroma še stopinjo hladneje kot predvčerajšnjim ...

Za današnje jutro je Gregorčič napovedal, da bo predvidoma za okoli štiri stopinje Celzija toplejše od včerajšnjega, temperatura pa bo še vedno pod lediščem.

Takšne ohladitve s seboj prinašajo tudi nevarnost pozebe. Kot je pojasnila agrometeorologija Andreja Sušnik, so rodni brsti večine pri nas rastočih vrst sadnega drevja ta čas v različnih razvojnih fazah, od česar je odvisna njihova občutljivost za nizke temperature. Kot je razložila, se okvirne kritične temperature za poškodbe rodnih brstov oziroma cvetov za fenološko fazo polnega cvetenja gibljejo med –1,7 stopinje (hruške, češnje), –2 stopinji (jablane) in –2,2 (breskve), v zgodnejših fazah prvih cvetov pa med –2,8 (breskve), –2,2 (češnje, jablane) in –2 stopinji (hruške) ter v fazi »balončka« med –2,8 in –3,3 stopinje. Nekoliko vzdržljivejši so odpirajoči se cvetni brsti, ki prenesejo od –4 do –6 stopinj. Če so brsti še zaprti ali nabrekajo, je kritična temperatura okoli –5 stopinj, zaprti brsti pa prenesejo še kakšno stopinjo nižjo temperaturo. Sušnikova ugotavlja, da so bile temperature že v noči na sredo marsikje nižje od kritičnih, zato bodo poškodbe cvetnih brstov in cvetov verjetno neizogibne. »Dejansko prizadetost bodo sadjarji ugotavljali več dni po kritičnem dogodku,« je dodala.

Najbolj prizadeto že cvetoče sadno drevje

Tatjana Zupan, vodja nasada Resje v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce, je v sredo, po prvi noči nizkih temperatur, ko je bilo na dveh metrih minus šest stopinj Celzija, povedala, da bo pozeba sadjarjem vsekakor povzročila škodo, a kolikšna bo, bo odvisno od tega, na kakšni stopnji razvoja so zdaj rodni brsti in kako dolgo bodo trajale nizke temperature. Škoda bo vsekakor večja pri češnjah, marelicah in zgodnjih slivah, ki jih je pozeba »ujela« med cvetenjem, kot pri preostalem sadnem drevju, ki je šele pred začetkom cvetenja. Kolikšna bo dejanska škoda, se bo pokazalo v nekaj tednih po otoplitvi, najbolje pa junija, ko se bo že videlo, koliko plodov je ostalo na drevesih. »Zdaj so temperature tudi prenizke za kakršnokoli ukrepanje. Ko se bo ogrelo, bomo ukrepali z biološkimi pripravki, ki povečujejo odpornost sadnega drevja in zmanjšujejo škodo po pozebi,« je dejala Zupanova in dodala, da so v zadnjih petih letih prav vsako leto občutili posledice pozebe.

Zaščita z oroševanjem

Nasade je pred posledicami pozebe možno zaščititi na različne načine. Na Gorenjskem so znani primeri zaščite z dimljenjem, na Jeralovi sadjarski kmetiji v Podbrezjah so pred leti v delu nasada uredili sistem oroševanja nad krošnjami z mikrorazpršilci. Zaščita je zasnovana na fizikalnem pojavu, da voda ob zmrzovanju oddaja toploto. Kot je povedal gospodar Aleš, njihov nasad obsega poldrugi hektar jablan in štirideset arov orehov, oroševanje pa so uredili v 25 arov velikem nasadu. »Sistem smo v prejšnjih letih že preizkusili, je učinkovit in tudi letos v tem delu nasada ne pričakujemo posledic pozebe, glavni problem pa je zagotoviti zadostne količine vode. Vode ne sme zmanjkati, sicer lahko z oroševanjem povzročimo še dodatno škodo,« je dejal Aleš in dodal, da bi oroševanje razširili še na preostali nasad, če bi le imeli na razpolago dovolj vode. V nezaščitenem delu nasadu pa pričakujejo škodo po pozebi; čeprav jablane še ne cvetijo, so bile dolgo izpostavljene nizkim temperaturam.

Najbolj »zeblo« čebulo in solato

Ali je (bo) pozeba povzročila škodo tudi v poljedelstvu? Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je povedala, da pri krompirju in žitih ne pričakujejo posledic ohladitve, nekaj pa jih bodo verjetno občutili pridelovalci zelenjave. »Vprašanje je, kako bo mraz prenesla čebula iz semena, ki je bila sejana na začetku marca, in kako zgodnje posaditve sadik solate, kljub zaščiti s kopreno. Če se ne bo hitro ogrelo, so lahko problematične tudi zgodnje setve travno-deteljnih mešanic, ki za vznik potrebujejo vsaj osem stopinj Celzija.

Škoda bo tudi v čebelarstvu

Škoda je tudi v čebelarstvu, opozarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije. Pozeba je poleg sadnega drevja močno prizadela akacijo, s katere čebele »nanosijo« približno tretjino letnega pridelka medu. Škoda je tudi na ostalih za čebelarstvo pomembnih rastlinah, kot so javor, lipa, kostanj, smreka in jelka, vendar jo je zdaj še težko oceniti. Velike izgube so tudi pri čebelah, ob nizkih temperaturah težko ohranjajo primerno toploto, za nemoteno oskrbo z vodo morajo zapustiti panj, pri tem pa se lahko podhladijo in umrejo.

Danes prva ocena škode

Predsednik vlade Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter napovedal, da bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi in presodilo, s katerimi ukrepi bi vlada lahko omilila posledice že četrte pozebe v zadnjih šestih letih. V Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveniji podatke o škodi že zbirajo, prvo oceno škode bodo predstavili danes, v petek.