Suš bo še več, poplav pa tudi

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Slovenija / četrtek, 8. april 2021 / 23:16  

Nova evropska podnebna strategija poudarja aktivacijo vseh nivojev odločanja in življenja. Med primeri dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe in blaženja njihovih vplivov tudi Bohinj.

Kranj – Prejšnje desetletje je bilo v Evropi najtoplejše doslej, ekstremni vremenski dogodki povsod po svetu so vse pogostejši in vedno bolj uničujoči – od gozdnih požarov, kakršnih še nismo doživeli, vročinskih valov nad arktičnim krogom, uničujočih suš na sredozemskem območju, poplav, orkanskih vetrov do doslej največjih izbruhov lubadarja, ki uničujejo gozdove v srednji in vzhodni Evropi, poudarjajo tudi na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji. Posledice spreminjanja podnebja so že tu, zato je skrajni čas, da pozornost od razumevanja problema preusmerimo k ukrepanju, opozarjajo.

Prejšnji mesec je Evropska komisija objavila novo strategijo za prilagajanje na podnebne spremembe, dokument, ki spodbuja, da se začnemo hitro in zelo konkretno prilagajati na podnebne spremembe, so opozorili tudi v spletnem pogovoru, v katerem so kot primer dobre prakse poudarili Bohinj.

Od EU do posameznika

Trenutno obstajajo velike razlike med evropskimi državami, ugotavlja Elena Višnar Malinovská z generalnega direktorata Evropske komisije za podnebno politiko. Poudarja, da se bodo morali na spremenjene razmere prilagoditi vsi sistemi v državah, nova strategija pa v primerjavi s prejšnjo, ki je nastala pred slabim desetletjem, poudarja prav aktivacijo vseh nivojev odločanja in življenja: od Bruslja do vsakega posameznika, ki mora sprejeti odgovornost za prilagajanje na spremenjene razmere.

Pričakujmo več suše in več poplav

V zadnjih dvajsetih letih se je tudi v Sloveniji podnebje že zelo spremenilo, bolj kot v okolici, ugotavljajo na Agenciji RS za okolje. »Najbolj drastično občutimo poletne suše, ki se bodo v prihodnosti še bolj gostile. Po drugi strani pa se nam dogajajo tudi poplave; v prihodnosti bodo problem zimske padavine, manj v obliki snega, sicer dobrega naravnega zadrževalnika, ki vod zadrži takrat, ko je rastline ne potrebujejo, in jo sprosti, ko jo potrebujejo. Hkrati se bomo tudi poleti spopadali ne le s sušami, ampak tudi s hudourniškimi poplavami,« napoveduje Mojca Dolinar. Dobra novica pri tem je, dodaja, da se bo s povečanimi zimskimi padavinami povečalo napajanje podzemnih voda, ki so za nas glavni vir pitne vode.

Vročinski valovi največji vpliv

Vročinski valovi – ne le poleti – bodo imeli na naše življenje vse večji vpliv. Nekatere države so že pripravile projekte za blaženje teh vplivov, eni od bolj inovativnih so tako imenovani mestni gozdovi. »Medtem ko si na Kitajskem lahko privoščijo, da gradijo tako imenovano gozdno mesto na novo, v Evropi prilagajamo tisto, kar imamo,« pravi Višnar Malinovská in kot primer dobre prakse navaja Kobenhavn, kjer so na primer po velikih težavah s hudourniškimi poplavami v preteklem desetletju uredili zbiralnike, ki ob nalivih zadržujejo vodo, ko ta odteče, pa se spremenijo v igrišča. V številnih evropskih mestih pa z intenzivnimi ozelenitvami oziroma tako imenovanimi gozdnimi mesti spreminjajo mikroklimo v naseljih in tako blažijo posledice vročinskih valov.

Kmetijstvo kot problem in kot rešitev

Gaja Brecelj z okoljske organizacije Umanotera ob tem opozarja, da prilagajanje na podnebne spremembe ni dovolj, odločno se je treba lotiti tudi blaženja. »To je jasno tudi z vidika stroškov, v Sloveniji so namreč škode zaradi suš in neurij res ogromne. Kmetijstvo, eden od sektorjev, ki ne znižuje izpustov toplogrednih plinov, je tudi eden od najbolj prizadetih in bi se zato prvo moralo začeti prilagajati,« opozarja Brecljeva, ki rešitev vidi predvsem v ekološkem pridelovanju.

Bohinj – primer dobre prakse

Povezava kmetijstva in turizma je strategija, na kateri trajnostni razvoj gradijo v Bohinju, kjer so tako kot na širšem območju Julijskih Alp že pred časom začeli spodbujati ekološko pridelavo. »Začeti je treba spreminjati navade ljudi, potrošnikov, turistov. Ne gre samo za to, da kmetijstvo pripomore k ustvarjanju kulturne krajine, ki je turistični produkt, gre tudi za to, da s spodbujanjem kmetijstva ustvarjamo kratke dobaviteljske verige, poskrbimo, da je krajina urejena, in spreminjamo navade potrošnikov oziroma gostov, ki v naše okolje prihajajo,« je poudaril Klemen Langus, direktor LTO Bohinj.