Inženir s srcem umetnika

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. marec 2021 / 07:16  

Tik pred izidom je monografija Inženir s srcem umetnika, Življenje in delo Stanka Bloudka. »V monografiji so na novo predstavljena in strokovno ovrednotena njegova doslej v javnosti najbolj znana področja delovanja, kot so njegove športne dejavnosti, športni objekti na Slovenskem, smučarski skoki, smučarske skakalnice in Planica, ter nekatera najnovejša spoznanja, pridobljena na temelju strokovne in znanstvene analize zgodovinskih arhivov iz osmih evropskih držav,« je povedal urednik monografije dr. Boris Leskovec.

»Inženir Stanko Bloudek je osebnost, ki predstavlja pomemben del kolektivne zavesti in identitete slovenske države in slovenskega naroda. O njegovem življenju in delu je bilo napisanih nič koliko poljubnih in znanstvenih sestavkov, publikacij in filmskih zapisov ter prispevkov. Večina omenjenih del za zdaj ne omenja dovolj njegove interdisciplinarne dejavnosti oziroma celovitosti in mnogoterosti njegovega dela. Omenjeno predstavlja problem, ker je njegov opus tako obsežen in kvaliteten, da se je njegove vsebine in sporočilne vrednosti moral lotiti interdisciplinarni tim raziskovalcev za določena ožja strokovna področja njegovega delovanja,« je dodano vrednost monografije, ki je tik pred izidom, napovedal njen urednik dr. Boris Leskovec.

»V monografiji so na novo predstavljena in strokovno ovrednotena Bloudkova doslej v javnosti najbolj znana področja delovanja, kot so njegove športne dejavnosti, športni objekti na Slovenskem, Smučarski skakalni klub Ilirija, kopališče Ilirija, smučarski skoki, smučarske skakalnice in pa Planica, omenjena zlasti kot slovenska blagovna znamka, ki je uveljavljena v svetovnem merilu,« je povzel dr. Leskovec. Novinar Oto Giacomelli je prispeval poglavje Stanko Bloudek kot vsestranski športni delavec, športnik in trener ter konstruktor smučarskih skakalnic, Marko Malec poglavje Stanko Bloudek kot konstruktor prometnih sredstev; letala, helikopter, osebna vozila, avtobusi, motorna kolesa, žičnice ... Dr. Boris Leskovec, upokojeni profesor arhitekture pa tudi na podlagi svojega strokovnega področja delovanja predstavlja vsebino Stanko Bloudek kot projektant športnih središč, objektov in vadišč ter športne opreme in rekvizitov. Zgoraj omenjeni avtorji za posamezna ožja področja po treh letih dela in raziskovanja tako predstavljajo v slovenski javnosti doslej »manj znano in neznano« o življenju in delu Stanka Bloudka. Med drugim je v monografiji prvič celovito predstavljena družinska geneza in anamneza ter sociološka opredelitev njegovega značaja. Omenjeno je bistveno vplivalo na njegovo življenje in delo.

»Vsem je Bloudek znan kot projektant smučarskih skakalnic, manj pa kot znanstvenik in raziskovalec fizičnih in fizikalnih vidikov ter značilnostih smučarskega skoka. Na tem področju prestavlja skupaj s švicarskim letalskim inženirjem in raziskovalcem dr. Reinhardom Straumannom uveljavljenega strokovnjaka v svetovnem merilu. Manj znano je tudi, da je Stanko Bloudek eno leto obiskoval v Ljubljani tečaj risanja in barvnih študij pri Rihardu Jakopiču, da bi se leto za tem odpravil v Prago na študij slikarstva. Že v Pragi se je začel zanimati za konstruiranje in projektiranje letalskih modelov in letal, kar je nadaljeval kasneje tudi v Dunajskem Novem Mestu, Budimpešti in Ljubljani. Bloudek je med drugim konstruktor in avtor 11 različnih letal, helikopterja, motorja, avtobusa in prvega slovenskega osebnega vozila, imenovanega Triglav. Žičnica pod Ciprnikom v Planici, zgrajena leta 1939, je bila sploh prva žičnica v tem delu Evrope in bi morala biti kot taka zaščitena kot spomenik slovenske tehnične dediščine,« je del, verjamemo, da zanimivega branja v monografiji razkril dr. Leskovec.

Na novo so odkriti in predstavljeni zanimivi idejni projekti športnih objektov, ki jih je Bloudek obravnaval kot »objekte spektakla«. Stanko Bloudek je bil tudi prvi in doslej edini član Mednarodnega olimpijskega komiteja iz Jugoslavije oziroma iz Slovenije. »Ne nazadnje velja omeniti, da je monografija nastajala v času, ko Bloudkova materialna dediščina nezadržno propada, Slovenija pa bo leta 2023 v Planici organizirala doslej največjo športno prireditev v Sloveniji, svetovno prvenstvo v klasičnih nordijskih disciplinah,« je poudaril dr. Leskovec.

Posebej zanimiva in aktualna so v monografiji predstavljena pričanja Bloudkovih sodobnikov: nečakinje dr. Jasne Švajger Muller, odvetnice in nekdanje vrhunske umetnostne drsalke in kotalkarice Tjaše Andree Prosenc, dramskega in filmskega igralca Demetra Bitenca, slovenskega izumitelja in svetovljana Petra Florjančiča, snovalca nove planiške velikanke skupaj z bratom Ladom, gradbenega inženirja Janeza Goriška, Ratečana in dolgoletnega Bloudkovega sodelavca v Planici Janeza Kerštajna, pisateljice Mire Mihelič, akademskega slikarja in smučarskega skakalca Albina Roglja - Bineta, dolgoletnega direktorja Zavoda Tivoli Miklavža Severja, nekdanjega smučarskega skakalca in svetovnega rekorderja v poletih Jožeta Šlibarja, znamenitega športnega pedagoga prof. Draga Ulage ter arhitekta in projektanta turističnih in športnih središč ter objektov dr. Borisa Leskovca. »Monografiji daje še posebno težo in veljavo tehten in zanimiv esej akademika dr. Matjaža Kmecla,« je prepričan dr. Leskovec.

Monografija obsega 343 strani teksta, fotografij, diagramov, faksimilov dokumentov in načrtov, glede prevzema založniške funkcije pa še potekajo intenzivni dogovori s potencialnimi založniki.