Barbara Rakovec in Janez Primožič z njunimi trojčki Tio, Tajšo in Tianom ter starejšo hčerko Tajo / Foto: Gorazd Kavčič

Materinstvo je velik dar

Družine s trojčki so izjemno redke, v Dolenji vasi v Selški dolini pa imajo kar dve. Po rojstvu trojčkov sta Barbara Rakovec in Andreja Megušar postali materi štirih otrok. Obe priznavata, da je lahko materinstvo marsikdaj naporno in stresno, a tega poslanstva ne bi zamenjali za nič na svetu.

V Sloveniji je okoli 670 tisoč mater. Materinstvo ob vsem lepem, kar prinaša, spremljajo tudi številni izzivi. Ob vse hitrejšem življenjskem tempu ni enostavno usklajevati družinskega življenja ter službenih in drugih obveznosti – ne v manjših družinah, kaj šele v večjih. Velik izziv je tudi, ko se družina istočasno poveča za dva otroka ali nemara celo tri, kar je izjemno redko, kljub temu pa se v Sloveniji vsako leto rodi nekaj trojčkov, predlani so bili denimo trije porodi trojčkov. V Dolenji vasi v Selški dolini pa le nekaj minut hoda narazen živita kar dve družini, v katerih so se pred leti razveselili trojčkov. Z njihovim rojstvom sta Andreja Megušar in Barbara Rakovec, s katerima smo se pogovarjali ob včerajšnjem materinskem dnevu, postali materi štirih otrok.

Barbaro Rakovec in njenega partnerja Janeza Primožiča so trojčki dobesedno presenetili. Barbara je v četrtem mesecu nosečnosti izvedela, da pod srcem nosi dva otroka, tretjega pa so zdravniki opazili šele dan pred porodom. Danes sta starša enajstletne Taje ter devetletnih Tiana, Tajše in Tie. Sedaj, ko so večji, je staršema precej lažje in tudi pomoči starih staršev ne potrebujeta več toliko kot nekoč. »Zjutraj se otroci sami uredijo za v šolo in odpravijo na avtobus. Sedaj so dovolj veliki, da jim že lahko zaupam in da vem, da bodo zagotovo šli. Z avtobusom se tudi vrnejo domov in počakajo, da pride eden od naju iz službe,« je povedala Barbara, ki je zaposlena v trgovini z oblačili, medtem ko je njen partner voznik avtobusa.

Ne smeš komplicirati

Kot mati štirih otrok se Barbara že od vsega začetka drži povsem enostavnega načela. »Ne smeš preveč komplicirati. Verjetno sva tudi midva z Janezom delala drugače, ko sva imela samo Tajo, potem pa to ne gre več. Če bi želela prav vsakemu v vsem ustreči in vse narediti tako, kot mislim, da bi moralo biti, ne bi prišla nikamor,« se zaveda Barbara. Čeprav ima tri enako stare otroke, pa vsak od njih terja svoj čas, saj so si različni, vsak ima svoje težave, čustva, potrebe. Barbara se zaveda, da se iztrošena mama težko razdaja otrokom, zato se trudi, da si zvečer, ko gredo otroci spat, vzame tudi čas zase.

Na vprašanje, katero Barbarino lastnost občuduje, Janez odvrne: »To, da ima ob osmih zvečer še energijo kaj postoriti po hiši.« Barbara ima rada urejeno in čisto stanovanje, a ni med ženskami, ki nenehno nekaj čistijo. Podnevi tako ali tako skuša čim več časa preživeti z otroki, ki vse prehitro odraščajo, zvečer pa tudi njo rada premaga utrujenost.

Precej izzivov je družini prinesla tudi epidemija oziroma šolanje od doma. »Tisti, ki so tarnali ob enem otroku, bi morali priti k nam. Z enim starim računalnikom in eno tablico smo vse štiri šolali na daljavo,« je pojasnil Janez in dodal, da trojčkom, sedaj tretješolcem, pri domačih nalogah rada priskoči na pomoč tudi starejša sestra Taja, ki obiskuje šesti razred.

Tako Janez kot tudi Barbara o družini in otrocih pripovedujeta z žarom v očeh. »Res so vsi zelo prisrčni. Na sto in en način ti znajo pokazati, kako zelo te imajo radi. Se pa tudi zgodi, da te včasih že pet minut kasneje ne marajo. Sedaj imajo že malo daljše jezike, postajajo uporniški. Sploh če jima ne kupiva vsega, kar si zaželijo, naju označijo za sitna, nesramna. Z jokom pa ne dosežejo nič. Včasih pač njihove želje presegajo najine zmožnosti, kljub temu pa imajo vse, kar potrebujejo,« je pojasnila Barbara. Oba z Janezom opažata, da imajo številni otroci danes veliko nepotrebnih dobrin. »Verjetno imajo naši otroci res kakšno stvar manj kot vrstniki. Nimajo na primer telefonov, razen najstarejše Taje. Pri teh letih jih po mojem ne potrebujejo. Za rojstne dneve dobijo uporabne stvari: oblačila, čevlje ..., z igračami pa so obdarjeni enkrat letno, za miklavža, a takrat dobijo nekoliko več,« je razložil Janez.

Osmislijo ti življenje

Kljub naporom pa materinstvo prinaša precej več lepega, je poudarila Barbara. »Lepo je biti mama. Jaz sem bila edinka, na žalost, in vedno sem govorila, da ne bom imela samo enega otroka. Danes gledam vrstnike brez otrok in si mislim, da je bolje, da imam štiri in mi malo kravžljajo živce, kot pa da sem sama. Otroci ti osmislijo življenje. Saj je naporno, ampak vsaj veš, da imaš nekoga za sabo, da te doma nekdo čaka, da moraš zanj poskrbeti. Nič mi ni žal, da je tako, kot je. Je pa res, da sem bila zelo mlada, ko so se rodili. Trojčke sem rodila pri 24 letih. Imela sem več energije. Ne vem, če bi bila sedaj, pri 33 letih, še zmožna stvari peljati s takim tempom kot takrat,« razmišlja Barbara.

Andreja Megušar je mati 14-letnega Jakoba Andreja in sedemletnih trojčkov Marcela Leona, Marije Zale in Davida Jana. »Oba z možem Andrejem sva se vseh otrok strašno veselila. Še danes materinstvo jemljem z veliko hvaležnostjo, kot dar in poslanstvo, ne bi ga zamenjala za nič na svetu. To mi izpolnjuje življenje in me osrečuje,« je poudarila Andreja, ki je – tako kot druge matere – tudi sama kmalu občutila, da materinstvo vendarle ni enostavno, je naporno, velikokrat stresno in zelo odgovorno. »Iz navdušenja, ki traja nekaj časa po porodu, pridejo tudi negativni občutki. Pomembno je tudi, kako mož opravlja svojo očetovsko vlogo. Andrej odlično opravlja svoje poslanstvo. Ob njem sem kot žena in mami potrjena. Je pa dejstvo, da sva v starševstvo šla pripravljena, pričakovala sva stiske in občutek imam, da sva jih znala obrniti v prid,« ugotavlja Andreja.

Kljub pripravam sta sicer kmalu spoznala, da bo skrb za tri otroke zahtevnejša, kot sta pričakovala. »Mislila sva, da se bodo zbujali istočasno, a je kmalu imel vsak svoj ritem: eden je zvečer hitro zaspal, drugi se je zelo zgodaj zbujal. Ponoči sva se z možem s stekleničkami srečevala na hodniku. Vse je bilo treba narediti hitro. Bilo je naporno, kar je logično,« se spominja Andreja.

Lansko jesen so Megušarjevi trojčki prestopili šolski prag. »Odkar so šli v prvi razred, se mi zdi, da smo zadihali. Postali so samostojni, zavedajo se svojih dolžnosti. So zdravi, za kar sem še posebno hvaležna. Zdi se mi, da je vsako leto lažje, dokler ne bodo prišli novi izzivi v najstništvu,« meni Andreja.

Med korono so zaživeli

Obdobje epidemije in čas šolanja na daljavo so preživeli precej umirjeno. Andreja je ob službi v škofjeloški občinski upravi vpeta še v številne druge dejavnosti in projekte, ki pa so z epidemijo zastali. Tako so v družini imeli še več priložnosti, da se medsebojno povežejo, začutijo drug drugega. »Mi smo s korono zaživeli,« nam je zaupala. Med epidemijo je delala deloma od doma, nekajkrat tedensko pa se je odpravila tudi v pisarno, kar ji je, priznava, včasih ustrezalo, saj je zamenjala okolje in se vsaj za nekaj ur odtrgala od vsakodnevne rutine. »Šolanje od doma smo obdelali, bilo je sicer naporno, ker je bilo treba z vsakim delati individualno. K sreči je najstarejši Jakob Andrej tudi pri učenju zelo samostojen. Se je pa v času epidemije pokazalo, da imamo v normalnih razmerah v prostem času preveč balasta in popoldanskih dejavnosti, ki pri toliko starih otrocih, kot so naši trojčki, niso potrebne. Bolj je pomembno, da ima otrok mamo, očeta, čustveno varen dom, da so odnosi iskreni, s čimer bo pridobil vse izkušnje in popotnico za življenje.«

Zakonca Megušar si želita, da bi njuni otroci v zavetju varnega doma odkrili, začutili svoje poslanstvo. Ko je nedavno beseda nanesla na to, kaj koga veseli, je Marija Zala naznanila, da bo njen poklic – mami. »In se sprašujem, kako ji ohraniti veselje do materinstva tudi skozi najstništvo in študentska leta, da bo pogumno in z veseljem sprejela svojo starševsko vlogo,« je dejala Andreja. Ob tem je opozorila še na izjemno vlogo očeta v družini. Kot je poudarila, mati brez podpore moža zelo težko opravlja svoje poslanstvo. Pri Megušarjevih tako ne praznujejo le materinskega dne, pač pa tudi praznik očetovstva na god sv. Jožefa (19. marec), v vmesnem času pa imajo teden družine.

Otroci morajo imeti dom

Zaradi številnih opravil je Andreja letos prešla na polovični delovni čas. »Zelo sem vesela, da imava to možnost. Z možem sva se zavestno odločila za to pot, ker je on precej odsoten zaradi dela. Otroci morajo imeti dom. Sem se pa odločila, da dodatne štiri ure časa, ki ga pridobim s tem, namenim otrokom in ga ne zapravljam za kaj drugega. Vsakemu, ki ima to možnost, to zelo priporočam, vsaj prva leta. Če jaz dobro delujem, bodo tudi otroci začutili varnost, v nasprotnem primeru pa stvari ne tečejo v pravo smer. Veliko mi pomeni, da imamo skupaj družinsko kosilo, da lahko grem po otroke v šolo. Škoda je, da bi jih vključevala v številne prostočasne dejavnosti, zato ker ne bi imela časa biti z njimi,« je dejala.

Oddajte svoj komentar

Kranj 3°

pretežno jasno
vlažnost: 87 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

-3/6

petek

-6/6

sobota

-9/7

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

PREDAVANJA / Dovje, 26. januar 2024

Koščki Zemlje

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

GLEDALIŠČE / Križe, 27. januar 2024

Drama Hodnik

PRIREDITVE / Kranj, 30. januar 2024

O slikanici in drugih knjigah Nataše Rupena

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...