Na pol poti o strategiji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Južna Gorenjska / ponedeljek, 22. marec 2021 / 16:02  

Strategija razvoja občine Škofja Loka do leta 2025, ki jo je občina sprejela leta 2014, je že na polovici izvajanja, o doseženih in nedoseženih ciljih pa so ob vmesnem poročilu na marčevski seji spregovorili loški občinski svetniki.

Škofja Loka – V razvojni strategiji 2025+ je bilo definiranih 178 projektov in opredeljenih 33 kazalnikov oziroma ciljev. Leta 2019, nekako na polovici izvajanja te strategije, je bilo realiziranih 92 projektov, delno realiziranih 67 in nerealiziranih 19. Doseženih ali preseženih je bilo devet kazalnikov, trije kazalniki so negativni, pet kazalnikov pa izkazuje manj kot 25-odstotno realizacijo, je na zadnji seji občinskega sveta ob drugem vmesnem poročilu o izvajanju razvojne strategije povedal direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč. Najslabšo realizacijo izkazujejo določeni infrastrukturni projekti, ki jih bo v prihodnje treba občutno pospešiti, več kot polovica realiziranih projektov pa vseeno daje tudi dobro osnovo za nadgradnjo. Razmere v preteklem letu, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, so terjale postavitev nekaterih novih prioritet, o njih bo treba razmisliti letos, ko epidemija še traja in čutimo tudi posledice. Med najbolj prizadetimi panogami sta gostinstvo in turizem. Letos pa se začenja tudi novo programsko obdobje z novimi finančnimi mehanizmi, ki bodo podlaga za izvajanje projektov v Škofji Loki.

V največji meri so realizirani projekti na področju sociale, gospodarstva in okolja, najslabše pa na področju mobilnosti, med drugim ugotavlja poročilo. A tudi tam, kjer so cilji izpolnjeni, denimo na področju turizma ali okolja, je treba razmisliti, ali niso bili cilji prenizko zastavljeni, ker so preseženi že na polovici izvajanja strategije, zato jih je treba nenehno spremljati in si postaviti višje cilje, je menil župan Tine Radinja. Spet drugje, kjer ti niso doseženi, denimo pri priključevanju gospodinjstev v starem mestnem jedru na plin, pa jih kaže prilagoditi. Na voljo so namreč tudi drugi viri energije, ki bi jih prav tako kazalo spodbujati, da bi zmanjšali število kurišč. Svetniki so v razpravi opozorili, na katera področja morajo biti v prihodnje še bolj pozorni. Zaradi zmanjšanja prometne obremenitve Godešiča in Reteč bi morali pospešiti gradnjo ceste Trata–Meja. Čim prej je treba poskrbeti za odpravo kritičnih poplavnih točk, saj na področju protipoplavne zaščite trenutno zaostajajo. Izboljšati bodo morali stanovanjsko politiko, saj manjka zlasti neprofitnih stanovanj za mlade družine. Nov zagon bo potreboval mestni avtobusni prevoz, morda s popusti, morda z enotno vozovnico. Tu kaže misliti zlasti na starejše prebivalce, ki so tudi najbolj pogosti uporabniki javnega prometa, zanje pa visokopražni avtobusi niso najprimernejši. Starejši populaciji bi morali nameniti še več pozornosti. Zanje sicer obstaja veliko programov, v luči demografskih sprememb pa bi morali še bolj prilagoditi dejavnosti zanje in nemara pripraviti posebno strategijo za starejše. Ugotavljajo tudi, da več kot petina prebivalcev zunaj urbanega območja še nima urejenega odvajanja odpadnih voda, skrajni rok za ureditev tega področja pa je leto 2025. Svetniki opozarjajo tudi na ureditev Spodnjega trga, ki ga v še večji meri želijo razbremeniti prometa, na pospešitev obnove stavb v smislu ohranjanja mestnega jedra v avtentični podobi, na nadomeščanje križišč s krožišči in na ureditev Reteškega bajerja, ki je edino jezerce na območju občine.