Župan Cerkelj: Vodovod je stoletni projekt

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 18. marec 2021 / 09:59  

V polnem teku je gradnja krvavškega vodovoda, ki je po besedah cerkljanskega župana Franca Čebulja stoletni projekt, izjemnega pomena za približno trideset tisoč prebivalcev petih občin, ki bodo z dvanajstmilijonsko investicijo dobili kvalitetnejšo oskrbo s pitno vodo.

Cerklje – Gradnje krvavškega vodovoda se lotevajo Mestna občina Kranj in občine Šenčur, Vodice, Komenda in Cerklje, ki nosi največji delež investicije in je vodilna občina v projektu. O projektu smo se pogovarjali s cerkljanskim županom Francem Čebuljem, ki si je za obnovo dotrajanega vodovodnega sistema prizadeval zadnjih trideset let.

Poudarjate, da je obnova krvavškega vodovoda stoletni projekt, izrednega pomena za prebivalce tega dela Gorenjske. Zakaj?

Prav zaradi njegove starosti in dejstva, da vodovod vse od izgradnje ni bil celovito urejen, je ta investicija izrednega pomena ne le za današnje prebivalce tega področja, temveč je to tudi naložba v prihodnja leta in desetletja. Prvi, ki je začel izkoriščati gospodarski potencial vodnih virov izpod Krvavca, je bil Ivan Čimžar, po domače Beleharjev iz Pšenične Police, ki je po prihodu iz ZDA na tem mestu začel graditi elektrarno že leta 1924. Delo je nadaljevala njegova žena, ki je začela graditi železni cevovod, dokončal pa ga je kasneje Elektro Gorenjska. To so bili tudi začetki kasnejšega krvavškega vodovoda, ki je poleg Cerkelj napajal tudi Šenčur, Srednjo vas in Luže. Zato pravim, da gre za stoletni projekt, saj njegovi začetki segajo stoletje nazaj, mi pa se danes lotevamo obnove.

Kdaj pa se je začela gradnja vodovoda v današnjem obsegu?

Gradbeno dovoljenje za sistem, kot ga poznamo danes, je bilo izdano leta 1959. Takrat se je seveda gradilo ročno, veliko delavcev je prihajalo iz Dalmacije, česar se spomnim še iz svojih otroških let. Slavnostno odprtje vodovoda je bilo v Mengšu leta 1964.

Prizadevanja za obnovo vodovoda pa segajo že v čas takoj po osamosvojitvi.

Leta 1990 sem bil izvoljen v kranjsko skupščino kot eden od osmih delegatov krajevnih skupnosti takratne skupne občine in že takrat sem razmišljal o obnovi vodovoda. Vseskozi se je o tem precej govorilo, a do realizacije ni prišlo. Interes je bil znova večji v letih 1997 in 1998, ko sta takratni državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes in direktor komunalnega podjetja Prodnik Jože Duhovnik župane povabila na sestanek z namenom, da pripravimo idejni projekt. Poleg mene so bili na sestanku prisotni tudi župan Občine Mengeš (Občina Mengeš je bila takrat še del vodovodnega sistema) Janez Per, Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, ter župan Anton Kokalj iz Vodic. Dogovori so se spremenili po lokalnih volitvah leta 1998, ki jih je v Mengšu dobil Tomaž Štebe, v novoustanovljeni Komendi pa Tomaž Drolc. V Komendi so se nato odločili del občine povezati s kamniškim vodovodom, v Mengšu pa so začeli proučevati možnost vodooskrbe z vrtinami na mengeškem polju.

Nov mejnik je predstavljalo leto 2007, ko smo se zbrali župani Mengša, Komende, Šenčurja, Kranja in Cerkelj ter si razdelili vodne deleže in pričeli pripravljati dokumentacijo. S pripravo dokumentacije ni bilo večjih težav, a se je leta 2011 Občina Mengeš odločila, da izstopi iz vodovodnega sistema, ob tem pa je obdržala vodne pravice. V letu 2011 smo pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Projekt v tistem času ni bil realiziran, ocenjen je bil kot predimenzioniran in počakati smo morali, da so Občini Mengšu vodne pravice potekle.

Ves ta čas sem vztrajal, da vodovod zgradimo, in tako smo se lotili racionalizacije projekta ter leta 2018 dobili spremenjeno gradbeno dovoljenje. Podjetje, ki nam je pripravljalo spremembo projekta, je šlo v času izdelave projektne dokumentacije v stečaj. Od omenjenega podjetja smo prejeli gradbeno dovoljenje, ne pa tudi projekta za izvedbo. Zato danes gradimo vodovod po t. i. rumeni in rdeči knjigi FIDIC, kar pomeni, da izvajalec sproti projektira projekt za izvedbo, usklajujemo pa se na rednih tedenskih koordinacijah in sproti rešujemo nastale težave.

Kje torej trenutno poteka gradnja?

Gradbišča so odprta na različnih lokacijah trase vodovoda. Iz Grada napredujemo proti Zalogu in Poženiku, zgrajen je odcep za prevezavo na Pšato. Dela potekajo tudi proti odcepu proti Zgornjemu Brniku, ki bo v največji meri potreben za oskrbo letališča. Začela so se tudi dela v Nasovčah in Vodicah, kjer pa so trenutno zaradi nerešene komasacije začasno ustavljena, začeli pa smo jih med Zalogom in Nasovčami. Na zahodnem delu dela potekajo tudi na Trati, od koder ena krak trase poteka proti Adergasu, drugi krak pa proti Šenčurju in Kranju. Del vodovoda je bil že zgrajen v Praprotni Polici proti letališču. V preteklih letih smo dokončali nekaj odsekov v Gradu, Dvorjah in Cerkljah in Zalogu.

Bo vodovod zgrajen do roka prihodnjo pomlad?

S polaganjem cevi ter z vsemi deli, ki smo jih že izvedli v preteklih letih, smo približno na polovici. Torej smo od skupno 25 kilometrov zgradili med 12 in 13 kilometrov cevovoda. Sama gradnja oziroma polaganje cevi ter vseh spremljajočih del bo, kot kaže, zaključeno jeseni. Čakajo pa nas še zahtevna gradnja vodohrana nad Domom Taber v Šmartnem ter gradnja objekta za pripravo pitne vode (ultrafiltracijski sistem) v kanjonu reke Reke ter priklop do zajetja. Zagotovo pa bo projekt zaključen v roku, to je marca prihodnje leto.

V času priprave vloge za odobritev kohezijskih sredstev smo naleteli na kar nekaj ovir. Lani je namreč Agencija RS za okolje zahtevala, da kljub že pridobljenemu gradbenemu dovoljenju opravimo presojo vplivov na okolje, kar bi izvedbo projekta zagotovo močno zakasnilo. Na srečo je prevladal razum. Ko je delo nastopila nova vlada, je bilo na strani ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka ter službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko precej razumevanja, tako da so omilili uredbo, s čimer nam je bila prihranjena izdelava presoje vplivov na okolje. Druga ovira je bila podana s strani ponudnika Riko iz Ljubljane, ki se je pritožil na razpis za izbor izvajalca, čeprav ponudbe sploh niso oddali. Uspešno smo zavrnili vse njegove neutemeljene zahteve in po pravnomočnosti sklepa o izbiri izbrali Gorenjsko gradbeno družbo iz Kranja, ki je bila ugodnejša od kranjskega Ekorela, ki je prav tako oddal ponudbo. Vrednost krvavškega vodovoda znaša 11,9 milijona evrov. Če teh dveh ovir ne bi premagali, bi bila resno ogrožena izvedba krvavškega vodovoda.

Kako občine sodelujete med seboj?

Menil sem, da nas bo ta projekt med seboj povezal, saj je voda vendarle ena od osnovnih dobrin, za zagotavljanje kvalitetne pitne vode pa smo odgovorni predvsem župani. A sem razočaran, saj z izjemo Mestne občine Kranj preostale občine ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti. Poravnale so sicer stroške priprave dokumentacije, za samo izgradnjo pa niso prispevale še niti evra. Očitno menijo, da je občinska uprava z županom v Cerkljah dolžna tudi zagotoviti sredstva EU, da zgradi vodovod. Zanimivo je tudi to, da si do danes župani niso ogledali gradbišč. Ravno nasprotno, zavračajo redne pogodbene plačilne obveznosti izvajalca. Ob tem pa nekateri občinski svetniki po drugih občinah ugotavljajo, da s projektom niso popolnoma nič seznanjeni.

Ob tem naj omenim, da Občina Vodice in Občina Komenda po medobčinskem dogovoru nosita vsaka po 15 odstotkov deleža investicije, Mestna občina Kranj 11 odstotkov, Občina Šenčur 16 odstotkov, preostalih 43 odstotkov pa Občina Cerklje. Tolikšen je tudi vodni delež občin.

Leta 2009 je bil dogovor med občinami drugačen, saj so ga sestavili župani, ki so razumeli potrebo po kvalitetnejši pitni vodi: delež občine Cerklje je bil takrat 32 odstotkov, Komende in Vodic 18,42 odstotka delež Občine Kranj nekaj manj kot 11 odstotkov, delež Občine Šenčur pa 20,11 odstotka.

Deleži drugih občin so bili takrat torej višji, a sem kasneje pristal na zmanjšanje oziroma povišanje vložka naše občine, saj sicer župani treh občin ne bi pristali na podpis aneksa k pogodbi za začetek realizacije krvavškega vodovoda. Prepričan sem, da ne bi prišlo do novega vodovodnega sistema, če ne bi pristal na novo delitev deležev. Upam pa, da nekateri župani ne bodo kmalu prišli do zaključka, da glede na njihovo urbanizacijo potrebujejo bistveno več vode, kot jo bodo občine dobile preko deležev, za katere so se odločili.

Kolikšen del investicije torej predstavljajo nepovratna sredstva?

Občini Komenda in Vodice prejmeta skupno 1,27 milijona evrov državnih in evropskih sredstev, iz svojih proračunov pa prispevata 542 tisoč evrov. Mestna občina Kranj prejme nekaj več kot milijon evrov evropskih in državnih sredstev in prispeva slabih tristo tisoč lastnih. Občina Šenčur pa prejme 1,7 milijona evrov tako evropskih kot nacionalnih, iz svojega proračuna pa prispeva le 240 tisoč evrov.

Kljub temu da je finančni vložek preostalih občin dokaj manjši, pa, kot rečeno, za zdaj svojih finančnih obveznosti do izvajalcev niso poravnale. Občina Cerklje prejme 1,9 milijona evrov nepovratnih sredstev, prispeva pa kar 3,1 milijona lastnih sredstev iz občinskega proračuna. Zaradi neplačnikov občin pogodbenic bo morala Občina Cerklje v kratkem najeti kredit, da projekt nadaljuje in izpolni obveznosti do izvajalca. Menim, da bo imela Občina Cerklje velik finančni doprinos občinam Šenčur, Vodice in Komenda, ki bodo prejele sredstva EU za izgradnjo krvavškega vodovoda. Svojim občanom bodo s tem zagotavljali kvalitetno pitno vodo in se pohvalili, kako uspešno smo zgradili nov krvavški vodovodni sistem.

Za dobro sodelovanje se zahvaljujem županu Matjažu Rakovcu z Mestne občine Kranj, saj so redni plačniki vseh obveznosti do Občine Cerklje na Gorenjskem. Iskreno se zahvaljujem svojim najbližjim sodelavcem v občinski upravi, zunanjim strokovnim sodelavcem, vključno z velikim potrpljenjem uradnikov na ministrstvu za okolje in prostor, saj so že uspešno oddali vlogo na službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Od nje v kratkem pričakujemo odločbo o podpori prejema kohezijskih sredstev. Zahvala gre tudi izvajalcu gradbenih del in vsem drugim vključenim, ki so prisotni pri realizaciji stoletnega krvavškega vodovodnega sistema.