Avtor knjige o Hinku Smrekarju ddr. Damir Globočnik pred hišo, v kateri je nekaj let živela slikarjeva družina. Danes je v njej Zavod za turizem in kulturo Kranj. / Foto: Igor Kavčič

Smrekarjev ustvarjalni ogenj in veličina

Pri Reviji SRP je izšla knjiga Hinko Smrekar: kratek oris življenja in dela. Eden največjih poznavalcev njegovega likovnega opusa ddr. Damir Globočnik je v slikovno bogatem delu odlično ubesedil Smrekarjev genialni ustvarjalni duh in njegov skozi umetniško svobodo usmerjen pogled na čas, v katerem je živel.

»Napisal je več spominov na prijatelja Ivana Cankarja. V enem od njih opisuje tudi Cankarjev obisk v Kranju, ko sta pijančevanje pozno ponoči zaključila s petjem tako pretresljive podoknice tedanji Smrekarjevi izbranki, da se je tresla cela hiša.«

»Hinko Smrekar izstopa tudi po svojem fantazijskem motivnem svetu, tu bi ga lahko primerjali z najpomembnejšimi svetovnimi umetniki v tej zvrsti. Med sodobniki je bil izjemen.«

Od kod tokratna spodbuda, da se tako celostno, a hkrati na nekoliko drugačen način posvetite Hinku Smrekarju – okrogli obletnici smrti oziroma rojstva bosta šele v prihodnjih dveh letih?

Dosti sem se ukvarjal z začetki slovenske karikature in s satiričnimi listi. Tu Smrekar naravnost izstopa kot najpomembnejši domači karikaturist prve polovice 19. stoletja. Pa tudi pri drugih kulturnozgodovinskih temah, kot so Prešernove likovne upodobitve, se vselej lahko srečamo z njegovimi risbami. Smrekar je namreč eden začetnikov naše moderne knjižne in revijalne ilustracije. Več let sem zbiral podatke o Smrekarjevem delu, besedilo pa se je nekako zaokrožilo lansko leto, v času snemanja dokumentarne oddaje o Smrekarju Henrikova svoboda, ki jo je RTV Slovenija prvič predvajala ob letošnjem kulturnem prazniku.

Pravzaprav ne gre za klasično monografijo, ki bi nas zgolj po nekem kronološkem principu vodila skozi umetnikovo življenjsko in ustvarjalno pot od rojstva do smrti, ampak ste po poglavjih obravnavali posamezne točke, ki so ga določale v življenju ali pa ga po njih prepoznavate raziskovalci njegove likovne zapuščine. Pišete tako o prijateljstvu z Ivanom Cankarjem, njegovih vojaških letih, duševni bolezni kot tudi o njegovih likovnih dosežkih, na primer Slovanskem taroku, ilustracijah za Levstikovega Martina Krpana in o njegovih političnih prepričanjih, svetovnem nazoru … Kako ste izbirali teme?

Seveda knjiga sledi tudi kronološkemu pristopu, posamezna poglavja pa obravnavajo najpomembnejše dogodke v Smrekarjevem življenju in njegove likovne dosežke. Ivan Cankar je Smrekarja izbral za prijatelja, ker sta umetnika družila podoben značaj in oster pogled na družbo. Smrekar je bil med likovnimi ustvarjalci pravzaprav edini, ki je lahko rekel, da je Cankar njegov dober prijatelj. Likovno je opremil sedem Cankarjevih knjig. Odločila sta se, da bo Cankarjeva knjiga Konkurz, ki potem ni izšla, opremljena s Smrekarjevimi portretnimi karikaturami. Smrekar je pripravil karikature, kar je bila pomembna spodbuda, da je karikaturo in satirično ilustracijo nadaljeval. Nekaj let zatem je že narisal znamenite skupinske karikature slovenskih literatov in likovnikov. Smrekar je napisal več spominov na Cankarja, v enem od njih opisuje tudi Cankarjev obisk v Kranju, ko sta pijančevanje pozno ponoči zaključila s petjem tako pretresljive podoknice tedanji Smrekarjevi izbranki, da se je tresla cela hiša. Smrekar je bil Ljubljančan, a je njegova družina nekaj časa živela v Kranju. Izdal je satirične spomine na prvo svetovno vojno, to je njegova knjižica Črnovojnik, ki je opremljena s številnimi risbami. Zaradi pomanjkanja med vojno je nekaj let imel živčne težave in je s težavo risal. Delal pa je ogromno. Še pred vojno je poleg risb za Slovanski tarok narisal tudi ilustracije za Literarno pratiko, to pomeni za vsak dan v letu po eno risbo. Bil je tudi priljubljen ilustrator humorističnega pisatelja Frana Milčinskega. Risal je ilustracije za otroke in odrasle, ne samo karikature.

V poglavju Pikantne stvari obravnavate Smrekarjevo erotično, celo pornografsko motiviko ...

V Smrekarjevem opusu so bile tudi erotične, celo pornografske risbe. Najbrž jih je bilo še mnogo več, kot kot je ohranjenih. Risal je med drugim tudi krajše erotične stripe. Namenjeni so bili ožjemu krogu Smrekarjevih prijateljev ali zasebnim kupcem in zbiralcem. Smrekar se je namreč preživljal z ilustriranjem. Za kupce je imel pripravljen pester program, od realističnih portretov do na primer lovskih in drugih motivov v različnih tehnikah.

Menda je Smrekar zelo cenjen med našimi današnjimi stripovskimi avtorji? Tudi sam se je kot eden prvih pri nas poskušal v tem žanru, mar ne?

Premalo se zavedamo, da je Smrekar opravil pionirsko vlogo na mnogih področjih. Spada tudi med začetnike domačega stripa. Prvi je bil, ki je risal karikature ne samo po naročilu urednikov satiričnih listov, časnikov in revij, kot so to počeli drugi karikaturisti, ampak samoiniciativno. Razstavljal jih je po izložbah ljubljanskih trgovin, pogosto na primer pri Schwentnerju. To je bil tedaj običajen način razstavljanja. Smrekar je bil duhovit, kritičen in aktualen, zato je imel na teh manjših razstavah vedno mnogo gledalcev. Veljal je za enega najbolj priljubljenih slovenskih umetnikov. Ukvarjal se je tudi z reklamno ilustracijo, teh risb je bilo do srede tridesetih let toliko, da jih je lahko razstavil na posebni razstavi. Med prvimi se je ukvarjal z umetniško grafiko. Pozabiti pa ne smemo, da je bil tudi izredno pišoč in je poleg različnih spominskih besedil objavljal tudi krajše članke, polemike, pesmi ...

Ko že dobimo občutek, da smo veliko izvedeli o Smrekarjevih delih, nas v drugi polovici knjige presenetite z razdelkom Dela in gradivo. Tu res najdemo marsikaj. K posameznim delom dodajate tudi zanimive razlage ...

Knjiga ima dva dela. Prvi je bolj klasičen in govori o Smrekarjevem življenju, opredeljene so tudi najpomembnejše značilnosti njegovega likovnega delovanja. Smrekarjevo življenje se je končalo tragično, saj so ga italijanski okupatorji ustrelili 2. oktobra 1942 kot talca v Gramozni jami v Ljubljani. Zato ima knjiga tudi drugi del, ki je enako obsežen. Predstavljena so izbrana Smrekarjeva likovna dela, ciklusi, ilustracije in karikature, s tem, da je v komentarjih vselej podrobno obrazložen kontekst, v katerem so nastala posamezna likovna dela, opisani so upodobljenci oziroma karikiranci ter politični zapleti, če gre za politične karikature, in drugo. Tu se dejansko lahko vidi širina delovanja Henrika Smrekarja na različnih področjih.

Knjiga torej prinaša izjemno količino reprodukcij Smrekarjeve likovne zapuščine. Kako in od kod vse vam je uspelo zbrati tako bogat korpus njegovih bolj in manj, mogoče nekaterih javnosti povsem neznanih del?

Nekaj več kot tristo reprodukcij je v knjigi in zares imenitno jih je povezala v smiselno celoto z besedilom oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj. Tudi secesijske črke za naslovnico in naslove poglavij so njena zamisel. Od teh tristo reprodukcij pa je več kot sto Smrekarjevih del, ki doslej še nikoli niso bila objavljena. Nekaj se je našlo v revijah, za katere ni bilo znano, da je Smrekar objavljal tudi tu, nekaj v zasebnih zbirkah. Dragocena je zapuščina fotografa in zbiralca Frana Vesela, ki jo hranijo v NUK. Vesel je prijateljeval s Smrekarjem in je zanj fotografiral številna dela, ki v originalu niso več ohranjena ali pa so se izgubila v zasebnih zbirkah. Na primer častne diplome in listine, ki so jih poklanjali za zasluge ali ob obletnicah. Smrekar se je s tem delom redno ukvarjal. Pa z osnutki za razglednice. Znani ciklus Zrcalo sveta iz leta 1933 je bil sodeč po ohranjenih fotografijah mnogo obsežnejši, kot smo mislili.

Kako kot velik poznavalec njegovega življenja in dela vidite Hinka Smrekarja, ko ga umeščate med pomembne slovenske umetnike dvajsetega stoletja? Ima v zgodovini slovenske umetnosti mesto, ki si ga zasluži?

Hinko Smrekar je naš najpomembnejši karikaturist in izvrsten ilustrator. Nagrada, ki jo podeljuje društvo slovenskih umetnikov za življenjsko delo na področju ilustracije, se upravičeno imenuje po njem. Izstopa tudi po svojem fantazijskem motivnem svetu, tu bi ga lahko primerjali z najpomembnejšimi svetovnimi umetniki v tej zvrsti. Med sodobniki je bil izjemen.

Zdi se, da je knjiga nekako obvezna predpriprava k veliki razstavi o Smrekarju, ki jo pripravljajo v Narodni galeriji ...

Za tole mojo knjigo je načrtovana razstava Narodne galerije o Hinku Smrekarju prišla ravno prav. Med pripravami na razstavo, ki je planirana letos jeseni, so namreč ponovno fotografirali vsa dela, ki jih imajo v galeriji, in sem zato lahko dobil reprodukcije in dovoljenje za objavo več kot dvajsetih del iz nacionalne zbirke. Sam pa sem načrtoval še nekaj, kar je povezano s Hinkom Smrekarjem, namreč objavo njegovih besedil v posebni številki Revije SRP, a zaradi aktualne situacije nisem mogel v vse knjižnice, ki hranijo revije in časopise s Smrekarjevimi zapisi, zato je knjiga izšla najprej. Zbiranje besedil sem zaključil šele nedavno in bodo objavljena pri isti založbi v prihodnjih mesecih, seveda pa bo tudi v tej zbirki Smrekarjevih tekstov dosti njegovih risb in ilustracij.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

zmerno oblačno
vlažnost: 60 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

-8/6

sreda

-6/7

četrtek

-4/7

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Preddvor, 31. januar 2024

Telovadba, angleška urica, ustvarjalna delavnica

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Milje, 2. februar 2024

Ljudsko petje v Hiši čez cesto

DELAVNICE / Jesenice, 2. februar 2024

Brihtina pravljična dežela

OBVESTILA / Preddvor, 2. februar 2024

Telovadba, angleška urica, ustvarjalna delavnica

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

IZLETI / Kranj, 10. februar 2024

Po sledeh kulture: Od Komende do Kamnika

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

 

 
 

 

 
 
 

Ljudske obveznice v začetku februarja / 14:31, 27. januar

Spomnil bi na ukradene izničene obveznice in delnice za časa vlade Alenke Bratušek. To je blo čist ajnfoh, po sistemu dons maš, jutr pa te n...

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...