Pogled na novo občasno razstavo v Kobariškem muzeju / Foto: Boštjan Lužnik

Prva vojna od Alp do Jadrana

Ponovno odprtje so v Kobariškem muzeju pospremili z odprtjem občasne razstave 29 mesecev bojev ob Soči. Po poteh prve svetovne vojne od Alp do Jadrana s povezano vstopnico.

Kobarid – Zaradi ukrepov v času pandemije je tako kot ostali muzeji v državi tudi Kobariški muzej po mesecih zatišja – na kratko je bil odprt le v času božično-novoletnih praznikov – v teh dneh ponovno odprl svoja vrata. Da bo s prihajajočo pomladjo v dolino Soče posijalo sonce in privabilo številne obiskovalce, upa tudi direktor muzeja Martin Šolar, ki hkrati vabi v njihove razstavne prostore, kjer ohranjajo in predstavljajo dediščino soške fronte.

Ob 30-letnici Kobariškega muzeja so pripravili novo občasno razstavo z naslovom 29 mesecev bojev ob Soči, ki so jo tokrat zastavili na nekoliko drugačen način. Če so pretekle razstave v ospredje postavljale osebne zgodbe vojakov z obeh strani frontne črte, tokratna muzejska postavitev predstavlja kronološki pregled dogodkov na soški fronti. Tako razstava obiskovalcem ponuja jedrnat pregled dogodkov na celotni dolžini soške fronte, od Rombona do Jadranskega morja, poleg tega pa obiskovalce seznani tudi z dogodki, ki so pripeljali do prve svetovne vojne ter kasneje tudi odprtja same soške fronte.

Predstavljen je proces, v katerem so predvojna zavezništva ter diplomatske igre lokalni spopad spremenili v svetovno morijo. Kot da sama prva svetovna vojna ne bi bila dovolj, pa je tudi povojna politika pogrnila na celi črti. Namesto da bi prva svetovna vojna končala vse vojne, je zaradi nesposobnosti politike ter kratkovidnosti njenih odločitev postavila temelje vojnam 20. stoletja, na neki način pa njene posledice čutimo še danes. »Razstava, ki jo je pripravil naš kustos Jaka Fili in oblikovala Barbara Bogataj Kokalj, obiskovalcu ponuja razmislek o nesmiselnosti vojne, predstavljeni dogodki pa v kombinaciji z vsemi konflikti 20. in 21. stoletja postavljajo pod vprašaj tezo, da je zgodovina učiteljica življenja,« pojasnjuje Martin Šolar in pri tem opozarja na pomembno novost, ki so jo pripravili za vse pomnike dediščine prve svetovne vojne v Sloveniji. Gre za Pot miru od Alp do Jadrana, ki povezuje tri med seboj povezane točke: Kobariški muzej, Park miru na Sabotinu in Pomnik miru na Cerju. S Fundacijo Poti miru od Alp do Jadrana so združili moči v prizadevanju za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine prve svetovne vojne ter še bolj prijazno približevanje dragocenega narodnega bogastva ostalin in obeležij soške fronte obiskovalcem.

Kot so zapisali v Fundaciji, se vsi trije muzeji z vsebino, ki sestavlja celovito pripoved o dogajanju na soški fronti in v zaledju med majem 1915 in oktobrom 1917 z varovanjem spomina na tragedijo naše pol pretekle zgodovine, na eni strani poklanjajo zaslužnim za svobodo, ki jo uživamo danes kot gospodarji na svoji zemlji, na drugi pa z ozaveščanjem o nesmislu vonj prispevajo k preprečevanju ponavljanja grozodejstev, ki so za vedno zaznamovala ta prostor. Tako popotnikom na Poti miru od Alp do Jadrana od pretekle sobote naprej ponujajo cenovno prijazen obisk treh muzejev, ki s povezano vsebino omogočajo celovito razumevanje vzrokov in posledic prve svetovne vojne ter dogajanja na soški fronti vzdolž celotne trase, od Rombona do Jadrana. Ob nakupu vstopnic v enem od muzejev ali infotočk na omenjeni poti je vstopnica za ostala dva muzeja dvajset odstotkov nižja.

S posodabljanjem muzejskih zbirk, povezovanjem ohranjenih ostalin vojne vzdolž celotne trase Poti miru od Alp do Jadrana, ki se vije čez teritorij Slovenije in Italije, ter z digitalizacijo, izobraževanjem in s premišljeno promocijo sporočila po sodobnih komunikacijskih kanalih lahko skupaj še bolj prepričljivo in učinkovito opravljamo pomembno poslanstvo, so še prepričani v Fundaciji, saj je njihova želja, da s povezano vstopnico in spodbujanem k obisku vseh centrov povečajo zanimanje obiskovalcev za bogastvo in sporočilo svojih zbirk.

Oddajte svoj komentar

Kranj 1°

delno oblačno
vlažnost: 92 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

-1/15

sobota

-2/12

nedelja

0/11

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Britof, 20. april 2024

Blagoslov koles

OBVESTILA / Šenčur, 20. april 2024

Spominska plošča Janezu Mlakarju

PRIREDITVE / Adergas, 20. april 2024

Ljudske pesmi v evropskem prostoru

PRIREDITVE / Šenčur, 22. april 2024

Umovadba

RAZSTAVE / Škofja Loka, 22. april 2024

Razstava risb Petra Jovanoviča

RAZSTAVE / Jesenice, 22. april 2024

Razstava Helene Vidmar

IZLETI / Kranj, 23. april 2024

Kolesarski izlet DU Kranj

OBVESTILA / Naklo, 25. april 2024

Izobraževalna platforma Digiagri

 

 
 

 

 
 
 

Subvencija tudi za e-kolesa / 08:17, 18. april

Glede na hitrost birokratov bodo subvencije verjetno pripravljene tik pred smučarsko sezono.

Za pravico do groba in spomina / 10:49, 16. april

Za 70% SLO populacije je to drugorazredna tema. Slovenci radi mečejo v brezna in jame kar jim je viška v kleti in okoli hiše. Takrat so bili...

Za pravico do groba in spomina / 19:13, 15. april

Cerkev in Dežman bodo še trdili, da so se domobranci borili za svobodno Jugoslavijo. Kaj pa če bi še pogledali koliko gorja so naredili sami...

Neznanka vstopila v odklenjeno stanovanje / 19:09, 15. april

Stari časi, ko si pustil odklenjena vhodna vrata v stanovanje in šel brez skrbi naokoli, so že zdavnaj minila. Ampak nekateri se teh navad ne morejo znebiti, potem je pa groza.

Če operater konča v stečaju / 19:07, 15. april

Sam se v ta predlog za stečaj ne vtikam, ker enostavno ne poznam dobro situacije. Me pa na splošno moti, v kolikor gre kdo v stečaj, podjetj...

Dela na Betinu predčasno končana / 09:47, 15. april

Skupni načrt, časovnica se mi pa za ta projekt, ki ni majhen, zdi precej čuden. Okoli Bleda bi morala biti obvoznica fertik, tko da bi sedaj...

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...