Simon Sodja, italijanski ujetnik in Maistrov borec

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 21. februar 2021 / 11:59  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (290)

Kot eden od 11 otrok (9 jih je preživelo) se je 15. februarja 1899 na Blejski Dobravi rodil Simon Sodja, kasnejši Maistrov borec. V osnovno šolo je hodil od 6. do 12. leta. V razredu je bilo od 15 do 20 otrok. Učiteljica jih je naučila brati, pisati in malo računati. Sedemletniku je ostalo v spominu, da je leta 1906 stal na železniški postaji, ko se je ob odprtju proge Jesenice–Gorica z vlakom peljal mimo Blejske Dobrave prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ko je odrasel, je v začetku služil kot vojak temu kasnejšemu cesarju.

Sodjo so vpoklicali v vojsko, znašel pa se je na italijanski fronti. Ko je 12. ofenziva propadla, so avstrijske vojake Italijani zajeli v bližini Bolzana. Zdravi Slovenci so šli v ujetništvo, Čehe in Madžare ter ranjene Slovence, med katerimi je bil tudi Simon Sodja, pa so spustili, da so šli domov. S še tremi Slovenci je šel do Lienza, od tam pa z vlakom proti Jesenicam. Tam sta ga srečala dva Maistrova borca. Namesto na Blejsko Dobravo je šel na Koroško. Tam je bil devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala svojega dela. Po končani prvi svetovni vojni, ko je bil tri mesece že doma, je moral še za devet mesecev v jugoslovansko vojsko.

V jeseniški železarni je začel leta 1917 delati pri martinovkah. Trideset let so bili delovni dnevi tudi nedelje in prazniki. Delali so po 12 ur dnevno. Leta 1927 se je poročil z domačinko Marijo. Na Blejski Dobravi sta zgradila hišo, v kateri je živel do smrti. Leta 1928 se jima je rodil edini sin Sašo. Kasneje je delal v tovarni elektrod na Blejski Dobravi, pred upokojitvijo pa pri parnih kotlih na Slovenskem Javorniku. Po delu v železarni je pomagal pri kmetih na Blejski Dobravi. Leta 1962 je šel v pokoj. Umrl je leta 2001.

Leta 1998 je prejel plaketo Slovenske vojske in postal tudi častni občan občine Jesenice. Ob dnevu samostojnosti je bil leta 1999 odlikovan tudi z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije za častna domoljubna dejanja v boju za severno mejo.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Podborštu pri Komendi se je 15. 2. 1894 rodil pravnik in športnik Maks Peterlin - Orlov.

Ko je bila ustanovljena Jugoslovanska orlovska zveza, je bil prvi načelnik vaditeljskega zbora.

V Kranju se je 16. 2. 1816 rodil trgovec Konrad Pleiweiss. Njegov najstarejši brat je bil znani zdravnik, veterinar, urednik in novinar dr. Janez Bleiweis. Vsi njegovi številni potomci so vtisnili močan pečat gospodarski, kulturni in politični zgodovini Kranja.

V Pšenični Polici se je 16. 2. 1902 rodil dramatik Joža Vombergar. Maja 1945 je odšel v tujino. Za radio je pisal igre za otroke in odrasle ter skeče.

Na Srednji Beli pri Preddvoru se je 17. 2. 1831 rodil priženjenemu gruntarju z mlinom in žago Antonu ter Mariji rojeni Bizjak (po domače pri Kračmanu) zbiralec folklornega gradiva, pesnik, jezikoslovec, profesor Matija Valjavec - Kračmanov. Od leta 1876 je bil dopisni član, od 1879 pa redni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.

V Stari Fužini se je 18. 2. 1896 rodil slikar Valentin Hodnik.

V Kamniku se je 21. 2. 1877 rodil slovenski slikar, ilustrator in scenograf Ivan Vavpotič.

V Tunjicah pri Kamniku se je 21 2. 1886 rodil slovenski umetnostni zgodovinar France Stele, utemeljitelj slovenske umetnostne zgodovine.