Prvi državni rekord v skokih: devet metrov

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 20. februar 2021 / 11:22  

Danes, 20. februarja, mineva natanko sto let, odkar je bil postavljen prvi državni rekord v smučarskih skokih pri nas. To se ni zgodilo v Planici, temveč v Bohinju: na prvem jugoslovanskem prvenstvu v smučarskih skokih je Joža Pogačar na tako imenovani Žižkovi skakalnici nad Bohinjsko Bistrico s skokom, dolgim devet metrov, postal prvi uradni državni prvak.

Leta 1921 je bilo v Bohinju razpisano prvo zimsko državno prvenstvo Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov. Razpisala ga je Ljubljanska športna zveza v imenu državnega olimpijskega odbora. V Bohinju je bilo takrat zabeleženih kar šest prvih državnih rekordov v smučarskih skokih: tri rekordne daljave na Žižkovi skakalnici, prizorišču prvega državnega prvenstva, in tri rekordne daljave kasneje na Hanssenovi skakalnici na Poljah, ki še danes ostaja osrednje prizorišče treningov mladih bohinjskih skakalk in skakalcev.

Kot po članku, v tistem času objavljenem v reviji Šport, povzema Janez Pikon, je skakalnico nad pašnikom »Pr' treh hruškah« nad Bohinjsko Bistrico zanesenjak dr. Ciril Žižek postavil že v letu 1920. Takrat osrednji tovrstni objekt v državi je bil zgrajen s pomočjo vojakov, ki so bili udeleženi v prvi svetovni vojni. Na njej je bil 20. februarja 1921 na jugoslovanskem prvenstvu v smuških skokih dosežen prvi slovenski in jugoslovanski državni rekord – devet metrov, postavil pa ga je Joža Pogačar.

Prvenstvo se je sicer začelo 13. februarja s sankanjem na sankališču Belvedere in severno pod vasjo Ravne, tekmovali pa so samo v kategoriji seniorji. Kot je poročala revija Šport, so za slovensko prvenstvo nastopali še »dame, juniorji in dečki«. Čez teden dni se je prvenstvo nadaljevalo s tekmovanjem na Bohinjskem jezeru, kjer so se udeleženci pomerili v dveh disciplinah, umetnostnem in hitrostnem drsanju, ter »teku na daljavo po brdih« in smučarskimi skoki.

Drsanje na zaledenelem Bohinjskem jezeru je bilo organizirano tudi za dame, na smučeh pa so nastopili samo moški, je še poročala revija Šport. Tekma smučarskih tekov na daljavo je veljala tudi za državno prvenstvo. Državni prvak je postal senior Janez Hlebanja, logar iz Bohinja, z doseženim časom le slabih 22 minut.

Bohinjski rekord je bil že naslednje leto presežen, prav tako na Žižkovi smučarski skakalnici, najprej je to s skokom, dolgim 14,7 metra, uspelo Viktorju Šubertu, drugič pa ponovno Jožu Pogačarju, ki je leta 1924 skočil 15,5 metra.

V letih 1925 in 1926 so skakalnice postavili tudi v Kranjski Gori in Mojstrani, kjer je leta 1927 s skokom 18,5 metra na državnem prvenstvu nov rekord postavil Joško Janša, takrat najboljši jugoslovanski skakalec in tekač.

Kasneje, kot navajajo v Turizmu Bohinj, je enega od vrhuncev smučanja in smučarskega skakanja pri nas ponudila na novo zgrajena Hanssenova skakalnica ob vasi Polje v Bohinju. Tudi ta se ponaša z državnimi rekorderji: Bogo Šramel je leta 1929 postavil nov državni rekord s 33 metri, nato pa dve leti kasneje, na prvem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih, s 36 metri. Leta 1932 je na Hanssenovi skakalnici v Bohinju postavil nov mejnik in državni rekord Franc Palme. Skočil je 45 metrov.