Simon Robič, znanstvenik s Šenturške Gore

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. februar 2021 / 12:37  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (289)

V družini malega kmeta Jakoba Robiča se je v Kranjski Gori 11. februarja 1824 rodil kasneje priljubljen duhovnik Simon Robič, ki je v zreli dobi služboval na Šenturški Gori. Kot kaplan je najprej služboval v različnih gorenjskih krajih, dokler ni bil imenovan za upravitelja župnije na Šenturški Gori. Bil je prirodoslovec, biolog, botanik, geolog, jamar, mikolog, speleolog, zoolog, narodni buditelj, planinec in publicist. Bil je močno slovensko narodno zaveden in se je med drugim zavzemal za ustanovitev Slovenskega planinskega društva.

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Najprej je študiral filozofijo, nato bogoslovje. Že pred zaključkom študija (kar v tistem obdobju ni bilo neobičajno) je bil posvečen v duhovnika. Leta 1874 je postal župnijski upravitelj na Šenturški Gori, kjer je leta 1893 je postal tudi vodja tamkajšnje zasilne šole. Leta 1897 je umrl na Šenturški Gori.

Že kot gimnazijec se je navdušil nad naravoslovjem, zlasti nad botaniko in mikologijo. Preučeval je cvetnice, strupene rastline in necvetnice ter o njih pisal v tedanjem časopisju (Dom in svet, Slovenec). Zbiral je alge, lišaje in mahove. Izdelal je obsežno zbirko mahov s 127 kartoni. Odkril je novo vrsto mahu, v Evropi dotlej neznano. Pomembno je tudi njegovo delo na področju mikologije. Vossovo Micologio Carniolico je dopolnil z 21 rodovi gliv, med njimi je deset vrst, ki jih je odkril prvi.

Kot entomolog je zbral obsežno zbirko hroščev in drugih členonožcev. Hrošče je med drugim pošiljal na univerzo v Breslau (danes Vroclav). Po njem so tudi poimenovali vrsto enega hrošča. Kot malakolog je odkril deset novih vrst mehkužcev, od katerih se jih pet imenuje po njem, ter na Kranjskem živečo vrsto školjke z biserom. Celotna njegova malakološka zbirka je obsegala 10.750 kosov (2759 vrst). V znanstvene namene je na Šenturški Gori gojil tudi modrase in gade.

Ukvarjal se je tudi z osteologijo ter prepariral 19 ptičjih okostij. Bil je tudi geolog in paleontolog. Zbiral je minerale, preučeval predornine ter o ugotovitvah pisal v tedanjem časopisju. Odkril je Mokriško jamo in v njej popolno okostje jamskega medveda, ki ga zdaj hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Prvi je ugotovil, da so v okolici Kamnika (Tunjice, Vrhpolje pri Kamniku, Stranje, Komenda) neogene terciarne kamnine ter pri Tunjicah odkril tudi fosilnega polža.

V spominu slovenske javnosti je ostal predvsem kot jamar ter raziskovalec jamske flore in favne. Po njem se imenuje Društvo za raziskovanje jam Simon Rodič v Domžalah. Poleg odkritja Mokriške jame je raziskal Veliko Vetrnico na Veliki planini, Brezno v Kofci, brezna okrog Borovnice in Doba. O jamah in jamski favni je pisal poljudnoznanstvene članke. Sodeloval je s tujimi strokovnjaki, v domovini pa ni bil znan.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Dobrli vasi na Koroškem se je 8. 2. 1919 rodila pisateljica Mimi Malenšek. Mladost je preživela na domačiji očetovih staršev v Dolenji vasi pri Podbrezjah.

V Stražišču (Šmartin pri Kranju) se je 9. 2. 1861 rodil duhovnik Valentin Bernik. Kot Tine Balant je pisal v časopise Slovenec, Domoljub, Bogoljub, Zgodnja danica in Venec cerkvenih bratovščin.

Ob obisku škofa Konrada v Loki so 10. 2. 1315 podpisali grajski inventar na Starem gradu na pobočju Lubnika nad Škofjo Loko. Gre za najstarejši grad na loškem ozemlju.