Tragedija na Pokljuki

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 10. februar 2021 / 13:08  

Neva Ažman je svoj prispevek o Tragediji na Pokljuki zaključila s predlogom, naj knjiga Mileta Pavlina V ognju in snegu postane obvezno čtivo srednješolcev – maturantov, tudi z vso konstruktivno polemiko.

V mladosti sem doživljal mitizacijo NOB in YU pod vodstvom KP/ZK v šoli, JLA, službi ..., ko konstruktivna polemika ni bila mogoča. Danes (naj) bi bilo drugače. Za to polemiko predlagam knjige Usodne odločitve (Bučar 1988), Prevzem oblasti (Vodušek 1992), Skriti spomin Angele Vode (2005), Prevarani sokoli (Čuk, Vest 2016), Slovenski razkol (Možina 2019) ter prikrita grobišča, Goli otok itd. Naj ob letošnji 30. obletnici osamosvojitve Slovenije predlagam še Temeljno ustavno listino kot podlago za Ustavo Republike Slovenije. Zakaj ti dve? Ker v prvi piše, da so se v YU sistematično kršile človekove pravice, v drugi pa, da je Slovenija postala demokratična država.

Kršenje človekovih pravic v totalitarni družbi je bilo skrito (prim. ustavo SFRJ) v utrditvi ustavnega sistema na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih. Mit o OF, NOB in YU je bil zavarovan z verbalnim deliktom, ki žrtvam – svojcem in kritikom – ni dajal pravice do (za)govora. Nekje sem prebral misel, da je mit pripoved, namenjena prekrivanju nasilja, ki žrtvi ne daje besede ter tako skriva resnico o nedolžnosti žrtve. To misel potrjuje nekritična retorika govorcev na proslavah ZZB in somišljenikov, ki ne dopušča konstruktivne polemike. Res je, da so partizani kot del zavezniške koalicije porazili nacifašizem, a priborjena svoboda (prim. Temeljno listino) s stališča zgodovine in prava potrebuje konstruktivno polemiko. Govori ob 30. obletnici pogosto vsebujejo sintagmo v smislu pridobitev NOB za zdravorazumske vrednote svobodoljubja, na katerih temelji tudi sodobna demokratična Evropa (Križman Mladim generacijam, 2021). In poudarjajo: tudi (ogrožena?!) Slovenija.

Poudarjanje vrednot OF ob branju izjav, depeš in tajne Deklaracije OK ZKS (16. 9. 1941), potvarjanje zgodovine, ko izpuščajo VOS, partizansko (beri komunistično) nasilje l. 1941/42, razloge za nastanek vaških straž in nastanka MVAC in domobranstva, neomenjanje vloge KP in politkomisarjev, ki so skrbeli za ideološko politično, beri revolucionarno vzgojo, zaradi spoštovanja zgodovine zahtevajo konstruktivno polemiko. Za ohranjanje mita o NOB, predvsem pri mladini, imajo isti ideološki podstat tudi Kviz zmage (2010), zgibanka ob 70-letnici ZZB in Postani partizan (2019).

Za konstruktivno kritiko Tragedije na Pokljuki pa predlagam branje knjige Stanka Petelina Enaintrideseta divizija (1985, str. 59) o neuspešnem vodenju bataljona in Mileta Pavlina Jeseniško-bohinjski odred (1970, str. 32) o prepovedani pomoči obkoljenim partizanom.

Franc Pintar, Bled